Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Napoči dan pogovora. Kot živčna razvalina stojiš v učiteljičinem kabinetu, ko te pohvali zaradi dobrega dela pri matematiki in te vpraša, ali bi ji lahko pomagala pri organiziranju matematičnega krožka. Uuu! Zadovoljna in ponosna si nase, da je opazila tvoje trdo delo, a kaj, ko te takoj, ko stopiš skozi vrata, zalije nov val samogovorov: »Joj, sem trapasta, da sem se zaradi tega toliko sekirala! Me bodo sošolci zdaj imeli za piflarko? Bom sploh znala voditi matematični krožek?!« In začarani krog se nadaljuje …

Štirje tipi premlevanja

Štiri področja so tista, kjer najpogosteje premlevamo dogodke. Pogosto vedno znova razmišljamo o dogodkih iz preteklosti in si želimo, da bi kakšno stvar spremenili (»Zakaj se za matematični test nisem bolj učila?!«). Lahko nas skrbi naša prihodnost (»Ker sem ga pisala slabo, ne bom prišla na izbrano gimnazijo!«) ali pa znova in znova premlevamo odločitve, ki smo jih že sprejeli, in se sprašujemo, ali je bila naša izbira pravilna (»Sem res prepričana, da sem se sploh vpisala na pravo srednjo šolo?«). Zelo pogosta pa je tudi družbena zaskrbljenost, ko stokrat premlevaš kakšen pogovor ali interakcijo z drugimi (»Sem res to rekla?! Zakaj ji nisem povedala tega in tega?! Zdaj sem se čisto osmešila!«).

Če desetkrat premisliš, kaj vse lahko narediš narobe, najbrž ne boš organizirala matematičnega kluba.

Čeprav je do neke mere razmišljanje o preteklosti in prihodnosti normalno, naredi začaran krog premlevanja veliko škode, saj te bremeni v odnosih in pri lastni iniciativnosti – če desetkrat premisliš, kaj vse lahko narediš narobe, najbrž ne boš organizirala matematičnega kluba, tudi če imaš matematiko in tovrstne krožke zelo rada, kajne?

Kako ustaviti premlevanje?

• Ozavesti, da spet premlevaš
  Velikokrat se premlevanja skrbi sploh ne zavedamo. Ko zaznaš, da spet premlevaš, si naglas reci: »Spet preveč razmišljam.«
• Postavi si omejitve
  Premlevanje si daj v urnik. »O tem bom premišljevala ob dveh in bom tej stvari namenila 20 minut.« To tvojim možganom pošlje sporočilo, naj ti nehajo težiti, ker se boš problema lotila ob določenem času.
• Prestavljanje pozornosti kot kanalov na televiziji
  Če je misel glasna ali pogosta ali intenzivna, ne pomeni, da je resnična ali uporabna. Ko te nekaj spet obsedeno skrbi, prestavi kanal. Za kaj si danes lahko hvaležna? Kaj vse ti gre dobro?
• Od abstraktnega h konkretnemu
  Splošna in abstraktna vprašanja, kot je npr. »Zakaj ne morem biti tako vesela kot prijateljica?«, ustvarjajo občutek nemoči. Namesto da se osredotočaš na te velike probleme, se osredotoči na en ali dva detajla, kjer lahko kaj narediš. Kaj je tista ena stvar, ki jo danes lahko izboljšam, da bom bolje razpoložena? Sprehod, knjiga, telovadba? Že če narediš en majhen pozitiven premik, je bolje, kot če ostaneš v premlevanju.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (5/2024). Spremljaj Najst tudi na Facebooku, Instagramu in TikToku.