22. januarja 1963, pred natanko 60 leti, sta Nemčija pod vodstvom Konrada Adenauerja in Francija pod vodstvom Charlesa de Gaulla zapečatili svojo spravo. Na ta dan sta se državi odločili, da Nemčiji, Franciji in Evropi odpreta vrata v novo prihodnost.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob današnji priložnosti izpostavil, da bi morali biti Nemčija in Francija pionirki pri razvoju Evrope, nemški kancler Olaf Scholz pa je poudaril, da je sodelovanje med državama ključno za Evropo.

Dve duši v istih prsih

»Nemčija in Francija, ki sta odprli pot sprave, morata biti pionirki pri ponovnem zagonu Evrope,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na slovesnosti na pariški univerzi Sorbona dejal Macron, ki je državi označil za »dve duši v istih prsih«. Pri tem se je zavzel za oblikovanje novega energetskega modela, ki bo spodbujal inovacije in nove tehnologije, EU pa je označil za geopolitično silo.

Gonilna sila, ki premaguje razlike

Da je sodelovanje med sosedama ključno za prihodnost Evrope, je podčrtal Scholz in dejal, da sta državi vodilni sili združene Evrope, ki sta sposobni preseči razlike. Nemško-francoski motor je »gonilna sila, ki premaguje razlike: dobro naoljen, včasih glasen, vedno ga vodi trdna volja ustvariti varno, socialno in kmalu podnebno nevtralno Evropo. Naj živi nemško-francosko prijateljstvo!«

Pariz in Berlin obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini

Macron in Scholz sta tudi obljubila, da bosta Pariz in Berlin podpirala Ukrajino za obrambo evropskega miru, »dokler in kolikor bo to potrebno. Imperializem Vladimirja Putina ne bo zmagal«, je na srečanju voditeljev dejal Scholz.

Skupna seja obeh vlad

Popoldne se na skupni seji sestajata še vladi obeh držav, ki je bila predvidena že jeseni, a so jo zaradi določenih nesoglasij preložili na danes. Na njej so osrednje teme gospodarstvo, energetika, obramba in evropska obramba. Po koncu je predvidena skupna izjava o prihodnosti Evrope.