Nemški škofje želijo v posameznih primerih znova civilno poročenim zakoncem omogočiti prejemanje svetega obhajila. Kot so zapisali v včeraj objavljenjem dokumentu o posinodalni apostolski spodbudi Radost ljubezni, je treba odločitev za prejemanje zakramentov spoštovati. S to formulacijo nemški škofje predstavljajo mednarodno razmeroma pogosto razlago papeževega besedila, ki po svetu skrbi za številne razprave.

Tudi v položaju, »ki je objektivno neregularen, subjektivno pa mu ne moremo - morda vsaj ne v celoti - pripisovati krivde«, lahko človek živi v Božji milosti, ljubi in pri tem raste, »če je deležen pomoči Cerkve in v določenih primerih tudi pomoči zakramentov«, menijo nemški škofje. To »dopušča možnost za prejemanje zakramentov v teh položajih«.

Škofje obenem poudarjajo, da splošno podeljevanje zakramentov vsem znova civilno poročenim zakoncem ne more biti »samodejno«. Odločitev po vesti bi morala biti rezultat resnega izpraševanja vesti in temeljitega duhovnega procesa. Na koncu tega procesa »naj ne bi v vsakem primeru pričakovali prejem zakramenta sprave in evharistije«.

Doslej vsem katoličanom, ki so po civilni razvezi sklenili nov zakon, ni bilo dovoljeno prejemanje obhajila, če v novi zvezi niso živeli vzdržno. V ozadju tega predpisa je novozavezni nauk o neločljivosti zakonske zveze. Nemški škofje pojasnjujejo, da neločljivost zakonske zveze sodi »med nepogrešljive zaklade vere«. Obenem pa papež spodbuja razločevalni pogled na posamezne življenjske položaje. Nihče »ne sme biti obsojen za večno«. Prizadeti naj bi spoznali, »da jim Cerkev ne bo dovolila pasti«.

Papeževo besedilo tako ne vztraja pri nepovratni izključitvi od prejemanja zakramentov. Razločevalne rešitve bi morale »biti v skladu s posameznimi primeri in uveljavljene takrat, ko zakona ni mogoče razglasiti za ničnega«. Izogibali naj bi se tako »premehki« kot »pretrdi« obravnavi.

Od objave posinodalne apostolske spodbude Radost ljubezni v lanskem aprilu se v katoliški Cerkvi vrstijo burne razprave o prejemanju obhajila za znova civilno poročene zakonce. Tradicionalni katoličani menijo, da papež z odpiranjem proti obrobju ogroža ne le neločljivost zakonske zveze, ampak navsezadnje celoten nauk in edinost Cerkve.

Frančišek se doslej na različne komentarje še ni odzval. Besedila ni natančneje pojasnil in ni določil enotnih smernic za ravnanje na tem področju. Večkrat je poudaril, kako pomembno je, da se posamezni primeri natačno razlikujejo. Poleg tega želi narodnim škofovskim konferencam pustiti več »manevrskega prostora« za določitev pravil, ki po najboljših močeh upoštevajo specifične položaje v posameznih državah.

Odtlej so v številnih državah predstavili različne razlage tega dela papeževega besedila. S sprejemanjem teh razlag imajo ponekod težave predvsem laiki.

Vir: Kathpress
Foto: arhiv Družine (T.S.)