Ernst von Freyberg je novi vodja vatikanske banke 'Istituto per le Opere di Religione' (IOR). Pristojna kardinalska komisija pod vodstvom vatikanskega državnega tajnika kardinala Tarcisia Bertoneja je dvainpetdesetletnega nemškega pravnika in finančnega izvedenca minuli petek imenovala za predsednika nadzornega sveta omenjene ustanove. Freyberg bo na položaju nasledil sedeminšestdesetletnega Ettoreja Gottija Tedeschija, ki mu je bila maja lani izglasovana nezaupnica.

Freyberg prihaja iz nemškega Baden-Württemberga, doslej pa je vodil posle pri DC Advisory Partners, podjetju za finančno svetovanje v poslovnem svetu s pisarnami v Frankfurtu ter v Srednji in Vzhodni Evropi. Poleg tega je dejaven tudi pri Malteškem viteškem redu. Po navedbah Radia Vatikan je eden od vodilnih pri Združenju za romanja v Lurd v berlinski nadškofiji ter ustanovitelj in član fundacije Freyberg Stiftung, ki podpira tri katoliške šole v Franciji, Nemčiji in Avstriji in podeljuje šolnine.

Papež Benedikt XVI., ki se poslavlja s svojega položaja, je skrbno spremljal postopek izbire kardinalske komisije, so sporočili s tiskovnega urada pri Svetem sedežu. Izbira Tedeschijevega naslednika je trajala več mesecev, pri tem pa so kardinalom na pomoč priskočili tudi mednarodni svetovalci za izbiro uslužbencev na vodilnih položajih.

Ostali štirje člani nadzornega sveta IOR po dosedanjih navedbah ostajajo na svojih položajih. Med njimi so štiriinsedemdesetletni Nemec Ronaldo Hermann Schmitz, nekdanji predstavnik Nemške banke, enainšestdesetletni Američan in vrhovni Kolumbov vitez Carl A. Anderson, štiriinsedemdesetletni Italijan Giovanni De Censi, predsednik severnoitalijanske banke Bank Credito Valtellinese, ter dvainsedemdesetletni Španec Manuel Soto Serrano, četrti podpredsednik banke Santander.

IOR velja za banko v omejenem pomenu. Nekaterih značilnih bančnih uslug, kot je denimo izdajanje kreditov, vatikanska banka ne nudi. Temeljni namen ustanove, ustanovljene leta 1942, je sodeč po njenih statutih upravljanje kapitala, katerega doprinosi 'so namenjeni delu Cerkve in za krščansko dobrodelnost v vseh delih sveta'.

IOR trenutno po lastnih navedbah upravlja 33.000 računov z vložki v skupni višini okoli šest milijard evrov. Največji delež izmed 25.000 strank (77 %) po uradnih navedbah prihaja iz Evrope. Iz Vatikana jih je zgolj 7,3 %, poleg tega pa IOR razpolaga tudi z zlatimi rezervami pri ameriški banki.

Račun pri IOR lahko odprejo vatikanske ustanove, redovi, škofovske konference, škofije, samostani in druge cerkvene ustanove. Posamezni duhovniki in redovniki za to potrebujejo posebno pooblastilo svojih nadrejenih. Laiki so lahko stranke le v primeru, če so uslužbenci ali upokojenci vatikanskih služb, člani diplomatskega zbora ali pripadajo 'častnemu papeževemu krogu'.

Operativno delo inštituta s stodvanajstimi zaposlenimi vodi laik, glavni direktor Paolo Cipriani, ki ga nadzoruje nadzorni svet petih zunanjih bank. Novi predsednik tega telesa je torej po novem Ernst von Freyberg, v ožjih strokovnih krogih pa osebo na tem položaju imenujejo 'vodja vatikanske banke'. Najvišje vodilno telo je petčlanska kardinalska komisija pod vodstvom vatikanskega državnega tajnika.

Vatikanska banka svojih bilanc ne objavlja. Do nedavnega je inštitut pravno odgovarjal le papežu; vsako leto razpolaga tudi z dobičkom. Leta 2010 je IOR Benediktu XVI. dal na razpolago 55 milijonov evrov.

Foto: splet