Ti moji otroci ničesar ne naredijo prav. Oziroma sploh ničesar ne naredijo.

Ko stopim v kuhinjo, kjer je najstarejši kuhal, s pulta v predale polzi masa za palačinke (vse je že »pospravil za sabo«).

Za nočno omarico v otroški sobi najdem sedem umazanih nogavic (ker je omarica pač bližje od koša za umazano perilo). Od tega sta dva para.

Tisti, ki je pred pol ure obljubil, da bo »takoj« prišel oprat solato, je izginil neznano kam v soseski. (Je to sploh otrok ali je jegulja?)

V delovni sobi z računalnikom je nekdo ob zvoku mojih bližajočih se korakov (spet) bliskovito ugasnil zaslon in se pretvarja, da pospravlja mizo (če bi se igral z vžigalicami, bi mu morda še verjela, tako pa …).

Z vžigalicami ali vžigalnikom pa se je očitno igral nekdo drug, saj je miza pod nadstreškom ožgana (pod njo pa prazna pločevinka WD40).

Malček je iz predala pod pečico spet potegnil alu folijo in zdaj se srebrna reka vije vse do dnevne sobe. Naga...