Uradni razlog za prekinitve dobav naj bi bila po ruski obrazložitvi zamuda pri popravilu kompresorske postaje Portovaja. Ta je namreč zaradi okvare ostala brez treh kompresorskih turbin, ki pa jih zaradi mednarodnih sankcij ne morejo pripeljati iz popravila v Kanadi. Zaradi tega naj bi po cevovodu dnevno lahko priteklo največ 100 v primerjavi s predvidenimi 167 milijoni kubičnih metrov plina dnevno.

Odzivi številnih evropskih politikov dajejo vedeti, da je to laž. A najhujše Evropo najverjetneje še čaka. Rusija bo namreč 11. julija, tako kot vsako leto, zaradi vzdrževalnih del ustavila dobavo plina po cevovodu Severni tok 1. Ob tem pa seveda ni prav nobenega zagotovila, da bo Rusija po nekajdnevnem premoru oskrbo tudi znova zagnala.

Dolga zima brez ruskega plina

Zmanjševanje pretoka plina po velikih plinovodnih sistemih vsekakor ni običajno. Ta je navadno čez celo leto dokaj konstanten. Morebitni viški oziroma izpadi pa se v Evropi blažijo preko posebnih plinskih stališč. Ta so trenutno v Evropi napolnjena nekje okoli 50 – odstotno. Zmanjšanje dobav plina pa pomeni, da se ta ne polnijo več dovolj hitro in do zime torej nikakor ne bodo mogla biti napolnjena do predvidenih 90 odstotkov kapacitet.

Na najbolj črn scenarij je pred dnevi za Financial Times opozoril tudi prvi mož Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol, ki je dejal, da je sedanje zmanjšanje dobav lahko šele začetek nadaljnjih rezov: "Evropa se mora pripraviti na možnost, da bo dobava ruskega plina povsem prekinjena. Bolj kot se približujemo zimi, bolj razumemo namere Rusije. Verjamem, da so prekinitve dobave usmerjene v to, da preprečijo, da bi si evropska skladišča ustvarjala zaloge, in da povečajo rusko prednost v zimskih mesecih."

Morebitni izpad bi preko višjih cen energenta prizadel celotno Evropsko gospodarstvo in zaradi medsebojne sovisnosti dvignil tudi cene preostalih energentov.

Evropo pesti huda suša

Še dodaten problem je, da Evropo v tem trenutku pesti huda suša. Pretoki slovenskih, pa tudi drugih velikih evropskih rek so v tem trenutku še najbolj podobni tistim v poznih poletnih mesecih, ko se je v gorah že stopil sneg. Zaradi tega evropske države za proizvajanje elektrike še bolj množično uporabljajo zemeljski plin.

Samo Nemčija lahko ob energetskih konicah z njegovo pomočjo proizvede tudi več kot 10 GW električne energije, kar je primerljivo z močjo 16 blokov TEŠ 6.

Habeck: V tem primeru se bodo določene panoge popolnoma ustavile

Da je brez idej, kaj bomo storili, če Putin zapre plinsko pipico, je v intervjuju za revijo Der Spiegl posredno priznal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck, ki je dejal, da se bodo v tem primeru določene panoge nemškega gospodarstva povsem ustavile. Obenem pa je veliko besed v intervjuju namenil tudi temu, kako bi lahko veliko plina privarčevali s krajšanjem časa tuširanja, zmanjšanjem temperature gretja in oblačenjem puloverjev.

Toda nemška gospodinjstva porabilo zgolj 15 odstotkov vse nemške porabe plina, zato ključni problem nemškega gospodarstva s tem nikakor ne bo rešen.

Je pa Habeck neomajen glede prepričanja, da mora Nemčija do konca leta zapreti še preostale tri delujoče jedrske elektrarne, saj naj te po tem datumu ne bi bile več varne, prav tako pa zanje nimajo naročenega goriva. S tem je razjezil številne domače in tuje strokovnjake, ki zagotavljajo, da so lahko nemške jedrske elektrarne še dolgo popolnoma varne, prav tako pa je zanje mogoče dobiti tudi ustrezno gorivo. Poleg tega pa gre za vir, ki ob proizvodnji ustvarja le majhen delež toplogrednih plinov.

Redukcije verjetno tudi v Sloveniji

V primeru prekinitve dobav bodo redukcije pri dobavah zemeljskega plina skoraj gotovo sledile tudi v Sloveniji. Vendar pa politiki zagotavljajo, da le teh ne bodo deležna gospodinjstva, šole in drugi zavodi.

Bo pa to velik izziv za številna slovenska podjetja, med drugim v pekarski panogi. Pri tem bodo na boljšem tista, ki imajo možnost uporabe več različnih energentov oziroma goriv.

Slovenija sicer porabi zgolj za dva promila evropske porabe plina, kar je s stališča dobav pravzaprav minoren izziv. Žal pa se glede reševanja morebitne energetske krize ne more ozirati po nemških načrtih. Dodatnega premoga v Šoštanju namreč ni dovolj, zaradi česar ruskega plina ne moremo nadomestiti z npr. povečano proizvodnjo električne energije s pomočjo tega energenta.

Tudi zato bodo energetske razmere v Sloveniji v naslednjih mesecih ostale zaostrene, višje cene pa bomo vse bolj čutili tudi potrošniki.