Naj povem zgodbo o spominski plošči, ki sem jo podaril Združenju borcev za vrednote NOB (ZB) v Stražišču, ti pa so jo uničili in zlorabili.

Obnavljanje starih graščinskih poslopij je zahtevno delo že samo po sebi, posebej zahtevno pa je, če te pri tem ovira ideološka globoka država, ki še vedno samovoljno posega v zasebno lastnino, ki jo je pokradla. O tej državi je med drugim v Ustavi Republike Slovenije zapisano, »… da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin«.

Lažniva plošča

Uničenje spominske plošče umrlim članom družine Šiško, ki je bila nameščena na pročelju Šempetrske graščine v Stražišču, je šolski primer, kako deluje ideološka globoka država, ki s pomočjo strokovnih institucij spreminja varovano kulturno dediščino v nekulturno in omogoča njeno nekaznovano uničevanje. Kako je do tega prišlo?

Ko sem postal lastnik graščine, mi je Gabrijela Zupančič, roj. Šiško, hči in sestra napisanih na plošči, poslala pismo, v katerem prosi za odstranitev plošče. Pisala je na Mestno občino Kranj, ker jo je tja napotil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine – organizacijska enota (ZVKD OE) v Kranju z utemeljitvijo, češ da oni spomenike varujejo, ne pa odstranjujejo. Gospa je opozorila, da so na plošči napačna imena ter neresnična navedba, da naj bi bil oče ustreljen kot talec. Umrl je v koncentracijskem taborišču Dachau. Njeno pismo sem vzel resno.

Ker so nekateri posamezniki iz Mestne občine (MO) Kranj s svojo »skrbjo« za ploščo ter obredi ob njej presegli vse razumne meje, sem dojel, da je »pietetna skrb« za pomorjene člane družine Šiško samo zavajanje javnosti in da je resnični interes ohranjanje ideološke laži, da je bil v Šempetrski graščini »organiziran narodno osvobodilni pokret in so zanj padli kot talci vsi sinovi skojevci«. Zato sem sklenil temu ideološkemu skrbništvu narediti konec.

Ko je MO Kranj želela »obnavljati« ploščo, ki sploh ni bila potrebna obnove, je bilo to samo sporočilo, da lahko posamezniki pod okriljem občine počnejo na tuji lastnini, kar hočejo. Sporočil sem jim, da jim prepovedujem posegati v svojo lastnino, v katero sodi tudi omenjena plošča. Da pa lahko dokažejo lastnino plošče v postopkih, kot je to v navadi v pravni državi.

Po tem so aktivirali trojanskega konja v podobi konservatorske svetnice dr. Renate Pamić, ki je v dopisu z dne 22. aprila 2016 zaprosila za soglasje za snetje spominske plošče Šiškovim s fasade Šempetrske graščine. Kot razlog je navedla moje nasprotovanje obnovi plošče, kar je popolna laž. Naj javno pokaže dopis, v katerem me je kot lastnika spominske plošče pozvala k nujni sanaciji plošče in da sem to zavrnil. Gospa strokovnjakinja se je tako močno poistovetila z globoko ideološko državo v MO Kranj, da je prepoved nezakonitega poseganja v mojo lastnino razumela kot prepoved spomeniško-varstveni stroki. V svojem sledenju globoki ideološki državi je šla tako daleč, da me kot konservatorska svetnica ni opozorila, da bo plošča po snetju s fasade graščine izgubila status zaščitene kulturne dediščine, in ni poskrbela za ohranitev tega statusa.

Zakon o varovanju kulturne dediščine predvideva tudi obveznosti lastnikov te dediščine. Zaradi tega dejstva sem uredil lastniški odnos in s pisnim dogovorom prenesel lastništvo in posest plošče na ZB Stražišče. Ne glede na odstopanje od dogovora, saj je obdarjena organizacija snela ploščo šele 24. oktobra 2018, sem se držal pisnega dogovora.

Kakšni so bili takrat resnični nameni MO Kranj s spominsko ploščo Šiškovim, se je pokazalo šele po postavitvi nove plošče na novi lokaciji. V glasilu Krajevne skupnosti Stražišče sta bila decembra 2021 na isti strani objavljena dva članka ZB Stražišče, ki pomembno osvetljujeta resnično ozadje intrige, zakaj je bila spominska plošča lažno prestavljena na novo lokacijo. V članku z naslovom »Prestavitev spominske plošče« zavajajoče sporočajo, da je na novem spomeniku postavljena plošča prenesena s pročelja Šempetrske graščine. Kot vzrok pa navajajo: »Po posvetu z MO Kranj in Spomeniškim varstvom Kranj smo se dogovorili, da zaradi denacionalizacije Šempetrskega gradu, na katerega pročelju je bila do sedaj vzidana spominska plošča, le-to prestavimo na ustreznejše in vidnejše mesto.« Kriva je torej denacionalizacija, čeprav ni jasno, kako in s čim denacionalizacija krni spomin na umrle Šiškove.

V članku so tudi besede slavnostnega govornika tov. J. Kavčiča, »… ki je med drugim poudaril spomin na vse, ki so umrli v II. – imperialistični svetovni vojni. Pri tem ne smemo omenjati samo številke umrlih, kajti vsi preminuli imajo imena. Spomin nanje je zato potrebno spoštovati, saj so bili ti ljudje nekomu prijatelji, sosedje, sorodniki.«

Naj k temu dodam pričevanje Gabrijele Zupančič, roj. Šiško: »V letu 1969 je ZB Stražišče namestila na graščino spominsko ploščo, ne da bi nas kdorkoli vprašal, ali nam je prav, predvsem pa, da bi nam dal v pregled besedilo na plošči, ali so vsi podatki pravilni. Ko je bila plošča odkrita, smo šele videli, da so na njej pomanjkljivosti in tudi neresnica … Mislila sem, da s ploščo v prvi vrsti razpolagam jaz, edina še živeča od družine Šiško, in če jo želim odstraniti, ne more biti ovire. Zveza borcev po mojem mnenju, kljub temu da jo je namestila, je ni namestila sebi, ampak mojim padlim in zato ne more razpolagati z njo, če meni, prej pa tudi moji mami ni bila, ni všeč in raje vidim, da je ni.«

Uničenje podarjene dediščine

Ko so do mene prišle govorice, da naj bi bil odgovoren za uničenje izvirne spominske plošče Šiškovim, sem kmalu dojel, da z njimi poskušajo prikriti nekaj, kar se je zgodilo s ploščo. O tem sem se prepričal ob odkritju novega spomenika Šiškovim, na katerem je slab ponaredek izvirne spominske plošče. Ko sem na odkritju novega spomenika predsednika stražiških borcev Vladimirja Guno vprašal, kje je izvirna plošča, mi je odgovoril: »Najbrž nekje pri kamnoseku.«

Zaradi prikrivanja dejstev, kaj se je zgodilo s sneto ploščo, je bila na policijsko postajo Kranj podana ovadba suma uničenja varovane kulturne dediščine. Preiskava poteka že več kot šest mesecev. Ni znano, kaj je odgovorila MO Kranj kot plačnik novega lažnega spomenika na preprosto vprašanje, kje je sneta spominska plošča in kaj se je zgodilo z njo.

Stroka varuje laži in uničevanje dediščine

Prav tako je še vedno v reševanju na Ministrstvu za kulturo pobuda Izredna revizija in razveljavitev kulturnovarstvenih pogojev št. 35101-0004/2018-4 z dne 2. avgusta 2019 ZVKDS OE Kranj in kulturnovarstvenega soglasja št. 35101-0176/2021-2 z dne 16. februarja 2021 iste ustanove. V obrazložitvi kulturnovarstvenih pogojev iz leta 2019 je zapisano: »Nova lokacija ureditve je bila s strani Zavoda in Mestne občine Kranj določena že leta 2015.« V prošnji ZVKDS OE Kranj leta 2016 pa je zapisano: »Zavod bi v nadaljevanju skupaj s pristojno lokalno skupnostjo sprožil postopek ureditve obeležja Šiškovim na drugi ustrezni lokaciji, ki ne bi bremenila vaše lastnine.« Očitno me je Pamićeva kot lastnika spominske plošče zavajala in prikrivala dejstvo, da je z ideološkimi somišljeniki že izbrala novo lokacijo. Politikantsko in stroke nevredno delovanje Pamićeve samo po sebi dokazuje tudi dejstvo, da ZVKDS OE Kranj ni izvedel postopka ureditve obeležja Šiškovim skupaj z lokalno skupnostjo, kot je zapisano v prošnji za snetje plošče. Še več, Pamićeva ve, kdo se je že leta 2015 dogovoril za novo lokacijo.

Negativen odnos Pamićeve in njenih ideoloških somišljenikov do kulturne dediščine, ki je v zasebni lasti, se odraža v težavah, ki jih uslužbenci MO Kranj povzročajo pri obnovi Šempetrske graščine. Nezakoniti posegi v ceste in dediščino pa so bili pri postavljanju novega spomenika Šiškovim od MO Kranj in njenih inšpekcijskih organov mogoči. Tako si je MO Kranj privoščila, da je pod krinko varovanja plošče dimenzij 80 x 68 cm po navodilih Pamićeve z novim spomenikom zasedla 76 m² veliko parcelo brez opredeljene namenske rabe, ki geodetsko ni bila odmerjena, in jo spremenila v varovan spomenik, ki bo tako diktiral traso okoliškim cestam. Za resnico pa jim tako ni mar!