Pred slovenskim državnim praznikom, Prešernovim dnevom, je ljubljanski župan Zoran Janković v Dnevniku (Peter Pahor, Domobransko pokopališče na grajskem hribu, 6. februarja 2020) spet določil nekulturne koordinate svojega ideološkega obzorja.

Križ na domobranskem pokopališču na Orlovem vrhu, ki ga je v 90. letih postavilo Permetovo društvo za obeleževanje grobišč. "Neznanci" so ga uničili.

Še naprej bodo odstranjevali križe in druga obeležja

Takole beremo: »'Nikoli ne bomo dovolili postavljati spomenikov ali obeležij izdajalcem slo­venskega naroda. Domobranci so sode­lovali s fašisti in nacisti, ki so največje zlo 20. stoletja. Partizani na drugi Strani so sodelovali z zavezniki in skupaj pre­magali to zlo. Ljubljana je mesto heroj in tu spomenikov domobrancem ne bo.' Janković še pravi, da bo zemljišče na Orlovem vrhu dolgoročno ostalo takšno, kot je, in da bodo še naprej odstranjevali križe in druga obeležja, ki se tam občasno pojavijo. »Zadnjič je križ nekdo celo zabetoniral, moralo je biti to ob neki čudni uri, da nismo opazili. Tako da se kar ukvarjamo s. temi križi,« nam je povedal župan.«

Janković ubitim ljudem odreka pravico do spomenika/groba

Janković očitno enači »spomenike« in grobove. Večkrat sem ga že opozoril, da ima v MOL devet domobranskih vojaških grobov na Žalah, množična grobišča (tudi z domobranci) v Kucji dolini, za pokopališčem v Šentvidu in še kje, farne spominske plošče, ki predvsem kenotafi padlim in umorjenim domobrancem in še kaj bi se našlo.


Spominska slovesnost na Orlovem vrhu novembra 1995; govori Ivan Korošec. Foto: Ivo Žajdela

Seveda pa je vrsta domobrancev in drugih ljudi, ki jim Janković odreka pravico do spomenika/groba, pokopanih tudi v družinskih grobovih. Če bi Jankovič mislil resno, potem bi se spravil tudi nad te.

Zagovornik titoističnega aparthajda

Obskurna trditev, da s kratenjem pravice do spomenika/groba tistim ljudem, ki so jim njegovi ideološki predniki kratili pravico do groba in spomina, brani »mesto heroja«, Jankovića uvršča med zagovornike titoističnega aparthajda.

Seveda bi se moral ob tem vprašati, ali naj grob Leopoldine Mekina še ostane na Žalah. Po stari veri »mesta heroja« je bila Leopoldina Mekina ena od žrtev, ki so jih domobranci umorili zadnje dni vojne na Turjaku. Toda že dolgo vemo, da so zadnjo medvojno sekretarko Komunistične partije v »mestu heroju« kot domnevno izdajalko umorili kar njeni partijski kolegi in skušali za njeno smrt okriviti domobrance. Kako bo torej razsodil Janković, vrhovni sodnik »mesta heroja«: Ali Leopoldina Mekina zasluži spomenik/grob ali ne?

Jankovičeve trditve o domobranskem pokopališču na Orlovem vrhu pa ga zanesejo še bolj na spolzka tla.

Domobransko pokopališče na Orlovem vrhu

Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč se z Orlovih vrhom ukvarja zato, ker ga ima vpisanega v seznam prikritih morišč in grobišč pod št. 283 – z opombo, da so bili posmrtni ostanki po vojni odstranjeni neznano kam.

Ko je arheološko podjetje, ki za Komisijo opravlja sondiranja, poslalo vlogo na MOL, je dobilo soglasje, ki ga je podpisal sam Janković. Ali je Janković podpisal soglasje prepričan, da tam posmrtnih ostankov ni več.

Raziskava je pokazala, da tam posmrtni ostanki so in da imamo še vedno opraviti z domobranskim pokopališčem. In to pokopališče je omenjeno tudi v predpisih MOL.

Fantazma »mesta heroja«

Staro mestno jedro Ljubljane in grajski grič sta bila zaščitena kot kulturni in zgodovinski spomenik z odlokom občine Ljubljana Center leta 1986. V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorske celote C9 Grad, ki ga je sprejel MOL, pa v 40. členu za Orlov vrh piše: »Pred ureditvijo območja je treba izvesti zaščitna izkopavanja (predzgodovina, območje grobišča iz 2. svetovne vojne). Območje naj se parkovno uredi z možnostjo postavitve spominskega obeležja na podlagi javnega natečaja.«

Torej je Janković, ki lebdi v paralelni resničnosti »mesta heroja« zanikal kar predpise Mestne občine Ljubljana. Mar je fantazma »mesta heroja«, titoistični aparthajd, nad predpisi MOL, zakoni R Slovenije in seveda tudi mednarodnimi predpisi, ki žrtvam vojnega in revolucionarnega nasilja zagotavljajo pravico do groba in spomina?

Predsednik Komisije Vlade RS za vprašanje prikritih grobišč:

Dr. Jože Dežman

Več v priponki.

Dezman Joze, Jankovic po Turku, Orlov vrh, 6. 2. 2020.doc