Vigano, znan kot trd tradicionalist, je bil v procesu spoznan za krivega pridržanega zločina razkolništva in bil s tem izobčen latae sententiae ex kan. 1364 § 1 ZCP. Odločitev so nekdanjemu nunciju sporočili danes, 5. julija 2024. Odprava cenzure v teh primerih je pridržana Apostolskemu sedežu.

Spoznan za krivega

Kongres Dikasterija za nauk vere se je sestal včeraj, da bi zaključil zunajsodni kazenski proces ex kan. 1720 ZCP v breme msgr. Viganoja, naslovnega nadškofa Ulpiane, obtoženega pridržanega zločina razkolništva (kann. 751 in 1364 ZCP; člen 2 SST). Po izidu kazenskega postopka je bil Italijan spoznan za krivega.

Zavračanje podrejanja papežu

»Znane so njegove javne izjave, ki kažejo na zavračanje priznavanja in podrejanja papežu, občestva z njemu podrejenimi člani Cerkve ter legitimnosti in magistralne avtoritete Drugega ekumenskega vatikanskega cerkvenega zbora,« je še med drugim zapisano v današnji izjavi za javnost Dikasterija za nauk vere.

V postopku od 20. junija

Nadškof Carlo Maria Vigano se je sicer v cerkvenokazenskem zunajsodnem postopku zaradi kanonskega prestopka povzročanja razkola v Cerkvi in nepriznavanja papeške službe znašel 20. junija letos. Obtožen je bil »javnih izjav, ki odpravljajo prvine, nujne za ohranitev občestva s Katoliško cerkvijo«.

Papeža poziva k odstopu

Z javno objavljenimi zapisi na spletu in družbenih omrežjih Vigano že od leta 2018 naprej ne priznava legitimnosti papeža Frančiška, zoper njega izreka hude obtožbe in ga poziva k odstopu, prav tako je zavrnil veljavnost sklepov drugega vatikanskega koncila. Sam je ob zadnjih obtožbah zgolj zamahnil z roko.

Koncil kot rak, sinodalna Cerkev kot metastaza

»Obtožbe so mi v čast. Koncil je ideološki, teološki, moralni in liturgični rak, Bergoglieva sinodalna Cerkev pa njegova metastaza,« je med drugim brezkompromisno zapisal zavzet borec proti pastorali istospolnih, migrantom, pokoncilski liturgiji, podnebnim spremembam, sinodalnosti in nazadnje tudi cepljenju.

Papeža obtožil prikrivanja spolnih zlorab

Ob koncu Frančiškovega apostolskega potovanja na Irsko avgusta 2018 je Vigano svetega očeta v odprtem pismu javno obtožil prikrivanja spolnih zlorab v primeru ameriškega kardinala Theodora McCarricka, dotedanjega nadškofa v Washingtonu, saj naj bi papež že leta prej vedel za kardinalovo spolno nasilje.

Šele pet let pozneje

Po njegovem naj bi bil Sveti sedež o tem obveščen že ob prelomu tisočletja, leta 2013 pa naj bi Frančiška po nastopu pontifikata obvestil tudi sam Vigano kot nuncij v ZDA, papež pa je kardinala razrešil službe pastirja krajevne Cerkve šele pet let pozneje. Vigano je zato svetega očeta že tedaj pozival k odstopu.

Parolin: Obžalujem, toda ...

Junija je kazenski zunajsodni postopek zoper Viganoja komentiral tudi vatikanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. »Obžalujem, saj je bil odličen delavec Svetega sedeža in nuncij, toda izreka stvari, ki jih bo moral osebno ali s pooblaščenim zastopnikom temeljito pojasniti. Ne vem, kaj se mu je zgodilo.«

Kaj pravi Zakonik?

Po Zakoniku cerkvenega prava (kanon 1331, odstavek 1) je izobčeni osebi prepovedano obhajati evharistično daritev in druge zakramente ter opravljati kakršne koli cerkvene službe, dolžnosti ali funkcije. Izobčenje nadalje velja za kazen, katere cilj je storilca povabiti h kesanju v upanju, da se bo izobčeni vrnil v občestvo.