V njem specialist družinske medicine, ki se je pod pismo podpisal kot nekdanji družinski zdravnik iz ZD, pravi, da ga je ministričina izjava poštena razburila.

Mali posegi brez nadzorstva mentorja

Svoj zapis v pismu je začel s podatkom, da je bil v sedmih letih delovne dobe dvakrat na bolniški zaradi izgorelosti. »Svoje potrebe so nas naučili postaviti na stran že tekom pripravništva. Moja izkušnja je bila, da sem kot zdravnik pripravnik že prvi dan izvajal male posege brez neposrednega nadzorstva mentorja, ker `drugače programa ne bi mogli opraviti in pacienti ne bodo oskrbljeni´. Spomnim se, ko mi je pacient na ta dan rekel: `Sem slišal, da v tej ustanovi zelo kvalitetno opravljate te posege,´ in si mislil: `Ko bi le vedel´.«

»Najbolje je, da greste vi«

Po pripravništvu se je zaposlil kot `sobni zdravnik´ v zdravstvenem domu, kjer je, kot pravi, protizakonito vodil ambulanto družinske medicine, saj so bili zakoni in kompetence sekundarnega pomena. »Zaradi pomanjkanja kadra sva bila pogosto skupaj z drugo zdravnico razpisana vsak za 4 ambulante, saj so `pacienti potrebovali oskrbo in ker ni druge možnosti´. V tem obdobju ne bi smel pokrivati terena, ampak sem večkrat ostal edini zdravnik v celotni zdravstveni ustanovi. Rečeno mi je bilo: `Najbližje ekipe so na terenu, najbolje je, da greste vi. Ni druge možnosti´.

Delal 296 ur v enem mesecu

Ko je začel dežurstva, je nekega meseca nabral 296 delovnih ur. V tistem mesecu je prejel 3200 evrov neto. Kot pravi, je tudi noči, ko ni bil razpisan za delo, prespal na pregledovalni mizi v službi, saj bi bila vožnja domov prenevarna v takšnem stanju. »Nekaj mesecev za tem sem obležal. Nisem mogel vstati iz postelje. Razmišljal sem, kaj je narobe z menoj, da sem tako len. Začel sem se opazovati in ugotovil, da delam majhne korake, govorim z monotonim glasom, nič več mi ni v veselje, nimam empatije, majhne stvari me vržejo iz tira …«

Jemal je antidepresive

Ker `ni bilo drugega´, si je uredil predpis antidepresiva in delal dalje. Po pol leta je imel prvi panični napad na delovnem mestu. Šel je v bolniški stalež, uredili so mu terapijo. »Po treh tednih sem se vrnil v službo, `ker je pomanjkanje´. Oddelati štiri ure je bila muka. Po pol leta sem bil zmožen oddelati redno ambulanto samostojno. Na tak nenormalni delavnik, kot pred izgorelostjo, se nikoli nisem vrnil … vse do covida.«

Tri mesece dosegljiv 24 ur na dan

Med covidom so ga vpoklicali v matično zdravstveno ustanovo. Pacientom je bil na voljo tri mesece 24 na dan za posvete in koordinacijo. »Z osebjem smo za zajezitev okužbe na določeni točki ostali tudi do enih ponoči, 10 ur po tem, ko je naš delovnik uradno že prenehal. Kmalu po tem sem bil ponovno v bolniški, tokrat za 3 mesece.«

Odgovornost pripisal politiki in direktorjem

»Smo grešni kozel za vse, kar je narobe z zdravstvom. Ne vem, kje je problem slovenskega zdravstva. Nisem za to hodil v šolo. Odgovorni ste politiki, razni vodje ter direktorji. S svojimi ukrepi, po mojem mnenju, samo krepite zasebno zdravstvo, ki se vedno bolj vzpostavlja,« je še zapisal nekdanji družinski zdravnik in dodal, da so njegove storitve za državne ustanove izgubljene: »Politiki ste izgubili moje zaupanje za ureditev razmer v zdravstvu. Našel sem boljšega delodajalca. Upam pa, da boste nehali poniževati vse ostale zdravnike, ki še vztrajajo.«