Ko bi ljudje tako radi razmišljali in govorili o sebi, kot to delajo o drugih, bi bilo gotovo veliko bolje. Veliko tega, kar rečejo, sploh ne drži, veliko izrečejo tudi brez osnovne obzirnosti, marsikdaj človeka, o katerem govorijo, zelo prizadenejo. Zato bi se morali vsi zamisliti nad tem, kar govorimo o drugih.

Ni še dolgo tega, ko se je to dogajalo nekje na vasi. V neki družini je najmlajši sin, star petnajst let, naredil samomor. Vse je to zelo prizadelo, starše in starejše brate in sestre. Posebno še, ker so se zelo dobro razumeli in fant nikoli ni dajal občutka, da razmišlja o čem takem. Vsi so se spraševali tudi o morebitni svoji krivdi pri tem. Družina se je znašla v veliki stiski in pri vsem ostala precej sama. Sosedje so se hiše raje izogibali, saj niso vedeli, kako naj bi se s starši pokojnega sploh pogovarjali.

Veliko zla lahko povzročamo z raznimi govoricami, ki pogosto sploh niso resnične.

Čez nekaj mesecev...