»Smo tipična gorenjska živinorejsko-mlekarska kmetija, na kateri se ukvarjamo s prirejo mleka in nekaj malega tudi mesa, ki ju prodajamo v Gorenjsko mlekarsko zadrugo Kranj. Trenutno imamo okoli 55 glav govedi, molznice, nekaj bikov za meso in telice za obnovo črede. Imamo tudi dva prašiča, nekaj kokoši in piščancev za lastne potrebe. Vse naše živali pa čuva naša zvesta psica Luna.« Tako nam Nejc na kratko opiše kmetijo, ki želi po končanem študiju prevzeti njene vajeti.

Zakaj Pr' Jurjovc?

Obdelujejo približno 20 hektarov travnikov in njiv, na katerih kolobarijo s koruzo, žiti, metuljnicami, krompirjem in deteljno-travnimi mešanicami. Po domače se njihova kmetija imenuje Pr' Jurjovc. Za to obstajata različni razlagi. »Prva je, da naj bi bil prvi gospodar kmetije Jurij, druga pa, ki mi je bolj všeč, je, da je bilo na naši kmetiji veliko denarja, torej 'jurjev'. To bi morali še malo bolj podrobno raziskati,« hudomušno razlaga Nejc.

FOTO: Siniša Kanižaj

Tri generacije pod eno streho

Ob mami in očetu ima Nejc še mlajšo sestro Niko, ki se izobražuje za predšolsko vzgojiteljico. V hiši živita še stara starša. »Od nekdaj se na naši domačiji ukvarjamo s kmetijstvom. Lahko bi se sicer zgodilo, da bi trenutna kmetija propadla. Moj ata je prišel leta 1969 pomagat na kmetijo svojemu stricu, ker z ženo nista imela otrok, ata pa je imel na domači kmetiji v Trbojah še dva mlajša brata, zato se je odločil, da bo prevzel to kmetijo.« Nejčev dedek je zgradil nov hlev in podvojil stalež živali. Pred leti so se ukvarjali tudi s prašičerejo. »To dejavnost sta moja starša, ko je mami leta 2005 prevzela kmetijo, opustila in se bolj osredotočila na govedorejo in prirejo mleka.

Pri delu v hlevu. FOTO: Siniša Kanižaj

Oče in mama hodita v službo

Tako oče kot mama poleg dela na kmetiji hodita še v službo. »Predvsem oče ima tako delavno mesto in nadrejene, da si lahko delo organizira tako, da si lažje vzame dopust ali koristi ure in pomaga doma. Tudi mami kdaj vzame dopust, če jo potrebujemo. Večino dela opravim sam, je pa ob košnjah ali kakem drugem delu dobrodošlo, če je še kdo drug na traktorju. Tudi naš 75-letni ata se usede na traktor in pomaga.« Pa tudi sestra rada poprime za delo in kot pravi Nejc, mu je obljubila, da mu bo vedno pomagala, če jo bo potreboval.

Nejc z mamo, očetom in sestro po zagovoru diplomske naloge ob zaključku visokošolskega študija agronomije. FOTO: Osebni arhiv

Želja je gradnja novega hleva

Mladi Gorenjec se želi tudi v prihodnje ukvarjati z živinorejo. »Kmetijo želim razviti v smer dobrobiti živali, samega sebe ter celotne družine. Naš hlev je star 50 let in imamo vezano rejo, ki zahteva kar nekaj časa in fizičnega dela. Hlev je premajhen, zato bo prednostna naloga gradnja novega, s čimer bi povečali udobje živali. Staleža ne bom povečeval, ker imamo doma premalo prostora in tudi zemlje v naši okolici ni veliko za najem, kaj šele, da bi jo kupili,« pripoveduje Nejc, ki se z očetom rad odpravi tudi v domači gozd, kjer skupaj pripravljata drva za domačo kurjavo. Pogovor z njim lahko poslušate tudi TUKAJ. 

Na dvorišču vsakega pozdravi psica Luna. FOTO: Siniša Kanižaj

Splezal na traktor in povozil svojega poganjalčka

Ob vprašanju, katero kmečko opravilo mu je najljubše, se nasmehne in izstreli kot iz topa: »Delo, ki je povezano s traktorjem, pa naj bo to košnja, setev ali siliranje.« Vedno se je rad vozil z atom ali očetom v traktorju. Sam ga je prvič že pri dveh letih.

Več let je že član Društva kranjske in tržiške podeželske mladine, letos pa je postal tudi regijski predstavnik podeželske mladine za Gorenjsko. Traktor na fotografiji je prvič vozil pri komaj dveh letih. FOTO: Siniša Kanižaj

»Ata je popravljal štarter na malem zetorju in je pustil prižgan kontakt, jaz pa sem se pripeljal s poganjalčkom ter zlezel na traktor in pritisnil na gumb za zagon, ki je enak kot pri ferrariju. (smeh) Traktor je bil v prestavi in se je začel premikati proti drvarnici, ki je bila na drugi strani dvorišča. K sreči je pravi čas prihitela mama, ki je traktor ustavila, tako da ni bilo nikomur nič. Le povozil sem svojega poganjalčka.«

Pred leti je bil zelo dejaven v domači župniji, zdaj je zaradi več domačega dela in drugih odgovornosti za to malo manj časa. »Okoli osem let sem bil animator otrok na oratoriju. Ker sem iz kmečkega okolja, mi ni bil nikoli problem pomagati pri cerkvenih zadevah, ko smo denimo postavljali jaslice ali urejevali okolico naše vaške in župnijske cerkve. Tudi pri delu v cerkvenem gozdu pomagam, če je potrebno,« še doda Nejc, ki se v prostem času rad odpravi v hribe. »Nazadnje sem bil aprila na Storžiču. Na Triglavu pa še nisem bil, je pa v načrtu za naslednje leto.«