Proti kandidatu so se javno izrekli v strankah LMŠ in Levica. Tako se je izjalovil še tretji kandidat predsednika Boruta Pahorja za mesto ustavnega sodnika, po Andražu Teršku, ki je v prvem krogu prejel 42 glasov, in Anžetu Erbežniku, ki mu je v drugem krogu glas zaupalo 44 poslank in poslancev (namesto potrebnih 46).

Še ena pomembna zmaga?

V LMŠ so v predstavitvi stališč poslanskih stališč izpostavili, da mora imeti ustavni sodnik čut za pravičnost in da je dr. Kranjc res avtoriteta na področju rimskega prava, »toda ali je res to, kar potrebujemo danes?« Še dlje je šel predsednik LMŠ in nekdanji premier Marjan Šarec s kratkim čivkom na družbenem omrežju po neizvolitvi novega ustavnega sodnika: »Še ena pomembna zmaga!« Z njim je požel kar nekaj javnega neodobravanja, posmeha in zgražanja.

Pokop pravne države

»'Še ena pomembna zmaga!' komentira Šarec neizvolitev uglednega profesorja, ki mu nihče ni mogel česar koli vsebinskega očitati. Sramota od sramote! Pokop pravne države! Ali je možno, da ste bili enkrat predsednik vlade?« se je na Šarčev čivk odzval član prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta Anton Tomažič.

Zavrnitev bo odvrnila strokovnjake

Kandidat za ministra za digitalizacijo Mark Boris Andrijanič pa je zapisal: »Dr. Kranjc je vrhunski pravnik, legendarni profesor in velik človek, ki bi si zaslužil široko podporo. Ponosen sem, da sem bil njegov študent. Ta zavrnitev bo žal odvrnila še več vodilnih strokovnjakov od kandidiranja za najodgovornejše funkcije v državi.«

Ljudje, ki mu ne sežejo do gležnjev

Dr. Janez Pogorelec, dolga leta zaposlen v vladni službi za zakonodajo, je Šarčev zapis komentiral: »Zavrniti spoštovanega zaslužnega profesorja Kranjca in misliti, da si zmagal? Ljudje, ki mu ne sežejo do gležnjev?! Ta parlament si res ne zasluži drugega, kot da se ga razpusti, poslanci, ki so ga zavrnili, pa ne bi smeli biti nikoli več izvoljeni! Est modus in rebus, sunt …«

Dr. Kranjc je vrhunski pravnik, legendarni profesor in velik človek, ki bi si zaslužil široko podporo. Ponosen sem, da sem bil njegov študent. Ta zavrnitev bo žal odvrnila še več vodilnih strokovnjakov od kandidiranja za najodgovornejše funkcije v državi. (Mark Boris Andrijanič)

Kdo je dr. Janez Kranjc?

Kdo pravzaprav je dr. Janez Kranjc, čigar neizvolitev je za Šarca »še ena zmaga«? Je ugleden pravni strokovnjak doma in v tujini, ki je predsedoval Evropski zvezi pravnih fakultet, bil trikrat dekan ljubljanske Pravne fakultete, član senata ljubljanske univerze in vodil Sodni svet Republike Slovenije. Je nosilec najvišjih državnih odlikovanj Slovenije, Francije (vitez Legije časti) in Avstrije, častni doktor tujih univerz in član Academie Europaee. Velja za cenjenega in vrhunskega pravnega strokovnjaka z visoko stopnjo osebne integritete.

Izredni član SAZU in zaslužni profesor

Je tudi izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in zaslužni profesor na ljubljanski in mariborski pravni fakulteti. »Odlikujejo ga bogate večdesetletne izkušnje na akademskem, raziskovalnem in drugih področjih pravne znanosti in pravne zgodovine, v primeru izvolitve bo lahko nedvomno pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča,« je že na seji mandatno-volilne komisije državnega zbora poudarila generalna sekretarka predsednikovega urada Nataša Kovač.

Zoisova nagrada

Njegova bibliografija zajema prek 600 enot, njegovo najpomembnejše delo pa je monografija o rimskem pravu, ki je doslej izšla že v treh izdajah, zanjo pa je prejel tudi Zoisovo nagrado. Na ljubljanski Pravni fakulteti je že leta 1994 prevzel vodenje Mednarodnega foruma, bil je urednik nemškega in angleškega prevoda Ustave Republike Slovenije in urednik prve tujejezične pravne revije pri nas, Slovenian Law Review. Bil je tudi član Sveta za varstvo okolja in predsednik znanstvenega sveta za družboslovje na ARRS.

Izven prijavljenih na javni poziv

Dr. Janez Kranjc, ki se je strokovno izpopolnjeval na univerzah na Dunaju, v Rimu, Cambridgeu in Kölnu, se je ukvarjal s proučevanjem rimskega prava, latinskih in iz latinščine izvirajočih maksim, z vprašanji jezikovnega prava in pravnimi vprašanji visokošolskega, zlasti pravnega študija. Borut Pahor ga je – enako kot že v primerih ustavnega sodnika Marijana Pavčnika in zdajšnjega predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza – predlagal izven prijavljenih na javni poziv kot zamenjavo za ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel že 14. julija lani.