Na Slomškovo nedeljo je nadškof Stanislav Zore v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani daroval mašo pred odhodom v Rim na škofovsko sinodo o družini. Na začetku maše je nadškof blagoslovil prenovljeno akustiko v cerkvi sv. Jožefa, da se bo ob arhitekturni prenovi prvega dela ladje svetišča »bolje slišala božja beseda«, kot je dejal rektor svetišča p. Tomaž Podobnik. V nagovoru je nadškof dejal, da je sinoda veliko več kot dva ali tri vprašanja, ki jih izpostavljajo mediji. Zbrane pa je prosil, naj vsaj toliko, kot bodo sinodo spremljali po sredstvih javnega obveščanja, za sinodo tudi molijo.

»Vesel sem, da smo se zbrali v svetišču sv. Jožefa, svetišču njega, ki je varuh družin,« je dejal v pridigi nadškof Zore. »Vesel sem, da smo se zbrali v svetišču, kjer se že toliko časa k Bogu dvigajo molitve in prošnje za različne potrebe našega naroda - v zadnjem času posebej za družino.« (foto Tatjana Splichal)

"Preroštvo pomeni spreobrniti se. Zato preroštvo nima pravega mesta med nami ... Pa tako zelo potrebujemo preroke!"

Ob božji besedi je nadškof spregovoril o preroštvu. »Preroštvo se je danes na nek način umaknilo iz našega razmišljanja. Danes o prerokih ne slišimo več. In če morda že slišimo, se vsemu pomilovalno nasmehnemo. Kajti preroštvo v tem času znanosti, točnih napovedi in analiz nima mesta. Morda ravno zato, ker preveč verjamemo pameti in številkam, ne verjamemo preroškim besedam, se ne znamo več navdihovati iz Boga, iz njegovega duha in njegove volje. Preroško pomeni ponižno stati pred Bogom in poslušati njegovo voljo,« je dejal nadškof in nadaljeval, da preroštvo pomeni spreobrniti se. "Ko Bog v tvojem življenju postane tisti, ki vodi, ki ukazuje, in ko ti postaneš tisti, ki poslušaš in izpolnjuješ njegovo voljo. Najbrž je to razlog, zakaj prerokov ni več med nami, ker Bog nima več domovinske pravice med nami. Boga smo postavili na obrobje, prevečkrat celo kristjani. Pravimo, da je Bog naš Oče, da je Jezus naš Odrešenik, živimo pa mimo božje volje, mimo božje besede, žal prevečkrat tudi proti božji besedi in proti božji volji. Zato tudi med kristjani preroštvo nima več pravega mesta, zanj smo izgubili smisel in posluh. Pa tako zelo potrebujemo preroke! Kdo bo usmeril naš pogled v smeri božjega? In kdo bo odprl naše srce za sočloveka, če ne bo prerokov med nami?! Če ne bo med nami tistih, ki nam bodo govorili in razlagali božjo voljo, ki nam bodo prinašali in razlagali božjo postavo. In ki bodo trenutek razlagali v luči večne božje modrosti."

"Sinoda je preroška. Mi pa smo jo skrčili na dve ali tri vprašanja. Sinoda je v resnici bistveno več!"

Zato kot prerokbo doživlja sinodo, je nadaljeval nadškof. "Sinoda o resničnosti, o vrednoti, ki je v našem zahodnem svetu – ne po celem svetu - ogrožena. Ki jo hočemo razvodeneti na različne načine, ji odvzeti njeno središčno mesto v življenju družbe in s tem tudi osrednje mesto v življenju Cerkve. In na ta način človeku odvzeti tisto zadnjo temeljno mesto, temeljni kraj odnosov, v kateri more biti on, v kateri more rasti v osebno identiteti, v kateri more uresničevati svojo osebno bogopodobnost. In v kateri more s o to bogopodobnostjo bogatiti druge ljudi." Zato po besedah nadškofa ni presenetljivo, da skušamo na nek način tudi v medijih sinodo spreljati proč od njenega temeljnega namena. "Pravi namen sinode je pogledati, na kakšen način pomagati družinam. Kako poskrebti za to, da bo družina spet družina. Da bodo možje in žene z veseljem možje in žene, da bodo ponosni na to, da so kot moški in ženska sklenili zvezo med seboj in si obljubili ljubezen, zvestobo in spoštovanje vse dni svojega življenja. Da bodo otroci božji blagoslov in da bi stari ljudje, ta modrost človeštva, kot jim pravi papež Frančišek, imeli mesto med nami, bili cenjeni in spoštovani." Mi pa skušamo, je dejal nadškof, sinodo skrčiti na dve ali tri vprašanja. "Vendar, bratje in sestre, sinoda je bistveno več. Sinoda je sinoda o tem, na kašen način pomagati mladim ljudem, da bodo z veseljem sklepali zvezo svetega zakona, da bodo začutili, kakšen blagoslov je zakrament in kaj pomeni, če Bog blagoslovi tvojo obljubo, če Bog bedi nad obljubo in te podpira takrat, ko postane težko držati obljubo. Kajti obljube so za težke čase, obljube niso za takrat, kadar je življenje kot pesem. Obljube so za takrat, ko je težko, takrat pomagajo ostati zvest tvoji besedi in zvest tvoji prvotni ljubezni. In Bog blagoslavlja to obljubo, to zvestobo. Zato hoče sinoda pomagati mladim ljudem, da bi začeli ceniti ta božji blagoslov, se ga veseliti in ga sprejemati v svoje življenje."

"Vsaj toliko, kolikor boste sinodo spremljali po medijih, tudi molite za sinodo"

Da papež v pripravi na sinodo, zlasti v nagovarjanju sinodalnih očetov, spodbuja k ponižnemu poslušanju, je nadaljeval nadškof Zore. "Če hočemo, da bo med nami zavel duh preroštva, se moramo naučiti poslušati drug drugega in skupaj poslušati Boga. Da moremo poslušati Boga, pa je treba moliti. Zato papež mirno in v njegovem slogu jasno in neposredno reče: nehajte govoričiti o sinodi, nehajte opravljati sinodo, ampak začnite za sinodo moliti. Kajti sinoda ni skupek mnenj, ki jih prinesemo skupaj in izmenjamo, sinoda mora postati delovanje božjega duha. Da bo božji duh mogel prevetriti zatohlost našega časa in v to zatohlost prinesti življenje. Zato je pomembno, da se mi odločimo, da bomo vsaj toliko, kolikor bomo sinodo spremljali po medijih, tudi molili za sinodo." Nadškof je še dejal, naj dogajanje na sinodi, poročila s sinode spremljajo kritično. "Kajti kar slišimo v naših medijih, lahko tudi ni res. Ne samo, da je resnica izkrivljena, lahko jo sploh ni v sporočilu, kot se je zgodilo v poročanju o papeževem nagovoru ameriškim škofom. Zato preverjajte , bodite kritični do tega, kar slišite. In če boste začutili, da novice niso v skladu z božjo voljo, načrtom, človekom, družino, moškim in žensko ... ne verjemite. Kajti sinoda mora biti božje delo, sicer je bolje če je ni."

Ne sme se končati pri novostih in sklenjenih rokah, sinodo moramo prenesti v življenje

V molitvenem razpoloženju in odprtosti za preroškega duha moramo biti pripravljeni kreniti na pot, je dejal nadškof. "Ne gre za to, da bi se naše ukvarjanje s sinodo končalo pri sklenjenih rokah, čeprav je tudi to izjemno pomembno. In tudi pri tem ne, da bomo nekaj novega izvedeli. Ne. Stvari moramo prenesti v življenje. In v prenašanju resnice v življenje, v prenašanju vrednote družine v življenje, moramo sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje. Kajti kakor smo slišali v berilu iz Mojzesove knjige: božji duh ne deluje samo pri tistih, ki se imenujemo katoličani, božji duh deluje pri vsakem, ki je iskreno odprt za resnico. Zato moramo biti pripravljeni na sodelovanje z vsemi ljudmi, ki so odprti za družino in zagovarjajo vrednote družine. Na ta način, bomo lahko začeli nov čas gledanja na družino, nov čas odnosa do družine in tudi nov čas življenja v družini in v družbi."

Ob koncu se je nadškof zbranim zahvalil za vse, kar naredijo za to, da bi vrednota družine ostala vrednota in da bi družine živele lažje svoj milostni trenutek. Prosil je, naj bo molitev nenehna. In naj bo tudi pričevanje za družino nenehno. "Naj vam ne bo žal nobene izgovorjene besede v ponižnosti in spoštovanju in naj vam ne bo žal nobenega koraka, ki ga boste naredili za to, da bi družini ohranili, vrnili njeno dostojanstvo." Nadškof je sklenil s prošnjo k svetemu Jožefu, "naj pomaga našim družinam, ki so v stiski, ki razmišljajo o tem, ali je smiselno nadaljevati. In naj pomaga tistim, ki bežijo od odgovornosti, ki bežijo od obljube, ki bežijo od zvestobe. Naj pomaga vsem, da bodo živeli, kar so obljubili. molimo in delajmo, in Bog bo blagoslavljal."

Maše v cerkvi sv. Jožefa sta se udeležila tudi Aleš Primc in Metka Zevnik iz koalicije Za otroke gre (foto Tatjana Splichal)