Velika večina ljudi bi si vse do konca svojega življenja želela živeti doma. To je namreč kraj, kjer se vsi najbolje znajdemo in najbolje počutimo. Vključenost v domače okolje pa ima velike prednosti tudi za skupnost.

Toda takšno preživljanje starosti ima tudi svoje temnejše plati. Večina ljudi se namreč v visoki starosti sreča z boleznijo in onemoglostjo. V primerih invalidnosti se to lahko zgodi tudi mnogo mnogo prej. Človek v takšnih primerih v marsičem postane odvisen od drugih.

Če se starostnik preseli v dom starejših, potem so mu v njem na voljo številni izkušeni negovalci in drugi strokovnjaki. Doma pa te pomoči ni.

Zahtevno delo

Kot opozarjajo pri Slovenskem združenju neformalnih oskrbovalcev, težave pri tovrstnem delu ne bremenijo le starostnika in invalida, temveč se z velikimi težavami srečujejo tudi oskrbovalci. Ti se namreč srečujejo z nalogami, ki jih do tedaj niso opravljali. To so na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca, prav tako pa se morajo soočati z boleznimi, ki jih ne poznajo. Prav tako jih lahko v veliko stisko že sam pogled na pešanje bližnjega, saj se ob tem soočajo s strahom pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem. Zaradi tega lahko mnogi med njimi svojega bolnega ali onemoglega svojca doživljajo z nelagodjem ali nestrpnostjo in postanejo nemočni, da bi se z njim lepo pogovarjali.

Vse to lahko postane tako zanje, kot za oskrbovance, zelo izčrpavajoče.

Brez neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba

V preteklosti je bilo tudi v Sloveniji, že več poskusov, da bi področje oskrbe bolnih in onemoglih uredili tako, da bi lahko ustrezno pomoč prejeli prav vsi potrebni. Toda kot ugotavljajo v evropskih državah, kjer so sistem dolgotrajne oskrbe uvedli že pred četrt stoletja, brez neformalnih oskrbovalcev ne more delovati prav noben sistem. Zato neformalnim oskrbovalcem posvečajo javno in strokovno pomoč. Obenem veliko pozornost namenjajo tudi temu, družba, pa tudi oskrbovalci sami, prepoznajo resnično vrednost tovrstne pomoči.

V Sloveniji se neformalni oskrbovalci po pomoč lahko obrnejo na Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka. Združenje se zavzema se za boljšo prepoznavo družinskih oskrbovalcev ter njihovo sistematično podporo in izobraževanje in oskrbovalcem daje glas, da sami povedo, kaj potrebujejo in jim omogoča tudi deljenje izkušenj, možnost povezovanja in strokovno podporo.

Pravična delitev oskrbe

V Evropi danes že tretjič obeležujemo Evropski dan družinskih oskrbovalcev. Letošnja tema ozavešča o pravičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno, o pomembnosti delitve oskrbe med družinskimi člani in o večjem vključevanju moških v oskrbo. Ob tem pa velja poudariti, da njihov cilj ni, da bi vsi oskrbovali enako časa ali na enak način, ampak da pri tem vsak pripomore po svojih zmožnostih.

Ob tem na Inštitutu Antona Trstenjaka pripravljajo več dogodkov za ozaveščanje o pomenu neformalnih oskrbovalcev, te pa vabijo, da se jim pridružijo v združenju, ki jim zagotavlja praktične nasvete o tem, kako pomagati bližnjemu in se bolje znajti v oskrbi. (več na www.inst-antonatrstenjaka.si in oskrbovalci@iat.si)