Eno izmed jasnih sporočil letošnje obletne spominske maše pri Jami pod Krenom v Kočevskem rogu na prvo junijsko soboto je bilo povezano z usodo posmrtnih ostankov 3.450 žrtev, jeseni 2022 izkopanih iz (dokazano slovenskega) roškega morišča – iz Jame pod Macesnovo gorico – in nato začasno shranjenih v delovnih prostorih kočevskega komunalnega podjetja. To sporočilo je bilo: mrtve je treba čim prej pokopati, do pogreba pa je potrebno svojcem in duhovnikom omogočiti dostop do posmrtnih ostankov. Ob 23. avgustu, dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, sporočilo žal ohranja enako aktualnost.

Čakanje kosti v zabojnikih, odmaknjenih od dostopa svojcem in duhovnikom, je v nebo vpijoča sramota za državo Slovenijo in vse nas.

Roški apel

Zakaj smo uporabili besedico »žal«? Ker se stanje glede teh žrtev od junija do danes še ni spremenilo. Pravzaprav se ni spremenilo še dalj časa. Na to dejstvo je ob letošnji roški spominski slovesnosti opozoril apel duhovnikov črnomaljske in kočevske dekanije, ki ga je zbranim ob kapeli Božjega usmiljenja pod Krenom predstavil sedanji viniški in nekdanji kočevski župnik Anton Gnidovec.

Garaže Komunale Kočevje. FOTO: B. Š.

Spomnimo na ključne poudarke tega apela.

Od roške slovesnosti leta 2023 do letošnje »se ni zgodilo nič, da bi 3450 pobitih, stlačenih v zabojnike in deponiranih na komunali v Kočevju, dočakalo krščanski pokop«. Podpisniki apela opozarjajo, da je »čakanje kosti v zabojnikih, odmaknjenih od dostopa svojcem in duhovnikom, v nebo vpijoča sramota za državo Slovenijo in vse nas«. Stanje je po eni strani celo slabše kot prej, ko so pobiti še ležali v breznu, kajti »ko so bile kosti še v jami, je bilo tam znamenje križa in vsaj občasno kakšna sveča ter molitev obiskovalca. Sedaj so pa pokojni zaprti za garažnimi vrati komunalnega podjetja in čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice.«

Duhovniki obeh dekanij (apelu pa so se pridružili tudi od drugod) sicer izražajo zavedanje, da se Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, Nova Slovenska zaveza ter ostale skupine iskreno trudijo za dokončen pokop v Ljubljani na Žalah, vendar »zaradi znanih ovir to traja predolgo in bo žal še trajalo. Mrliča pa je treba pokopati v najkrajšem možnem času.«

Verujoči se z mrliči ne moremo podajati v političen boj, ampak pričakujemo za njih pieteten pogreb v blagoslovljeno zemljo.

Zaradi takega nevzdržnega stanja so duhovniki Vladi Republike Slovenije predlagali in jo prosili, naj »omogoči javnosti na začasni lokaciji fizičen dostop do ostankov pokojnih, še zlasti svojcem in duhovnikom. Predvsem se naj ob naše pokojne postavi križ, ki govori o njihovi veri, in viden napis z osnovnimi podatki. Na vidnem mestu naj bo pojasnilo, zakaj še niso pokopani.«

S to zahtevo se duhovniki niso želeli spustiti na politično raven, saj se zavedajo: »Verujoči se z mrliči ne moremo podajati v političen boj, ampak pričakujemo za njih pieteten pogreb v blagoslovljeno zemljo. Do tedaj želimo imeti prost dostop po posmrtnih ostankov pobitih, da ob njih lahko molimo in jim izrazimo spoštovanje.«

Apel, ki je vzniknil med duhovniki Kočevskega in Bele krajine, je bil torej javno predstavljen med junijsko roško slovesnostjo, duhovniške podpise širše, vseslovenske podpore pa bodo pobudniki po naših informacijah zbirali še septembra, ko se duhovniki po slovenskih dekanijah srečujejo na dekanijskih konferencah. Apel bo uradno izročen naslovniku, tj. vladi, predvidoma do konca septembra v pričakovanju, da bodo njegove zahteve uresničene do letošnjih vseh svetih.

Jama pod Macesnovo gorico je obdana z novo ograjo. FOTO: B. Š.

Pojasnila ministrstva za obrambo

Dobra dva meseca po prvi javni predstavitvi apela smo na ministrstvu za obrambo, ki je prek direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino pristojno tudi za vojne grobove in grobišča, preverili, ali je bil vendarle že slišan: kakšen je torej (bil doslej) odziv vlade oz. pristojnega ministrstva na apel duhovnikov Dekanij Črnomelj in Novo mesto; ali je že omogočeno oz. kdaj, kako in kje bo omogočeno, da imajo svojci in tudi duhovniki fizični dostop do posmrtnih ostankov žrtev iz Jame pod Macesnovo gorico.

Trenutno še ni bil dosežen dogovor glede primerne lokacije pokopnega mesta, vendar ima Ministrstvo za obrambo za namen dostojnega pokopa žrtev že rezervirana proračunska sredstva in se bo izvedel takoj, ko bo sprejeta ustrezna odločitev.

Z ministrstva smo dobili naslednji odgovor:

»Posmrtni ostanki žrtev, izkopanih iz prikritega vojnega grobišča Jama pod Macesnovo gorico, so trenutno shranjeni v začasnih zasebnih prostorih na območju Komunale Kočevje. Trenutno še ni bil dosežen dogovor glede primerne lokacije pokopnega mesta, vendar ima Ministrstvo za obrambo za namen dostojnega pokopa žrtev že rezervirana proračunska sredstva in se bo izvedel takoj, ko bo sprejeta ustrezna odločitev.

V tem času se svojci žrtev in drugi lahko žrtvam dostojno poklonijo na območju Jame pod Macesnovo gorico, kjer smo uredili plato pred grobiščem in varovalno ograjo okrog jame. Poklon žrtvam je mogoč tudi pred spomenikom vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami na Kongresnem trgu v Ljubljani. Spomenik služi kot mesto dostojnega poklona za vse žrtve vojn in povojnih pobojev.«

Znamenje Nove Slovenske zaveze. FOTO: B. Š.

Pokop je blokiran

Opozorimo na vsaj nekaj stvari, ki so razvidne iz tega odgovora.

• Na ravni izvršne oblasti so sredstva za pokop roških žrtev zagotovljena, pokop bi bil lahko izveden zelo hitro, a je »zadel« ob blokado – tu torej trčimo ob razvpito samovoljo vrha ljubljanske občinske oblasti.
• Sedanja lokacija za začasno hrambo posmrtnih ostankov očitno ostaja tudi v prihodnje – ker pa gre za »zasebne« prostore kočevskega komunalnega podjetja, dostop svojcev in duhovnikov do žrtev najbrž na tej lokaciji ne bo omogočen. Ali bi bilo to do vseh svetih vendarle mogoče spremeniti?
• Svojci se lahko, kot priporočajo na ministrstvu za obrambo, žrtvam poklonijo na kraju njihove smrti v Kočevskem rogu (ali pa pri spomeniku v Ljubljani).

Ureditev Macesnove gorice 

Ostanimo pri 3. točki. Morišče pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu je od junijske roške slovesnosti do danes dejansko bistveno bolje urejeno. Okoli jame so postavljene nove ograje, dostop je tako varno omogočen bodisi po nekajstometrski pešpoti skozi gozd od informativne table ob cesti do brezna ali pa z avtomobilom po gozdni cesti, ki po okoli 400 metrih od glavne ceste pripelje na urejen plato ob Jami pod Macesnovo gorico. Žal pa ta cesta, ki se od državne ceste Željne-Rog-Baza-Podturn odcepi na levo okoli 500 metrov od informativnih tabel, ni označena in jo obiskovalec, ki se tam znajde prvič, hitro spregleda.

Tudi to bi bilo, poleg številnih drugih stvari, povezanih z žrtvami iz Jame pod Macesnovo gorico, v bližnji prihodnosti potrebno spremeniti. Do takrat pa se je mogoče pobitim približati zlasti preko razstave 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki bo po julijsko/avgustovski postavitvi v Kočevju najprej gostovala v Šentjoštu (odprtje 6. septembra) in nato na Teharjah (od 4. oktobra).