Pri tem odgovornost za izlov nutrij naprti kar projektni nalogi »Naravovarstvena problematika nutrije in pižmovke v krajinskem parku Ljubljansko barje« iz leta 2019, pod katero se je kot nosilec projekta podpisal ugledni biolog in profesor dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Gabrova mu je v videu očitala konflikt interesov in dejala, da študija sama resda ne »predstavlja koruptivnega dejanja, da pa je jasno izražen motiv za sistemsko korupcijo«.

Očitki žaljivi na osebni, strokovni in inštitucionalni ravni

Potočnik se je na očitke nemudoma odzval, češ da se mu zdijo »žaljivi na osebni, strokovni in inštitucionalni ravni«, in za Dnevnik dodal: »Študija je bila pripravljena strokovno in profesionalno neoporečno. V ničemer ni nikomur 'dajala dela ali denarja', skladno z razpisom smo pač morali oceniti stroške šestletnega intenzivnega odlova nutrij in pižmovk za območje krajinskega parka Ljubljansko barje, kdor koli že bi to počel in če bi počel.«

Odziv dekanje Biotehniške fakultete

V bran Potočniku se je odločno postavilo nekaj njegovih kolegov, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani pa je objavila javni odziv v zvezi s polemiko odlova nutrij, pod katerega se je podpisala dekanja fakultete prof. dr. Marina Pintar in med drugim ostro obsodila »nedopustno diskreditacijo raziskovalcev in promocijo dopadljivejše kvaziznanosti«.

Strokovna študija na podlagi javnega naročila

Dekanja je v odzivu uvodoma spomnila, da je bila pretekle dni medijsko večkrat izpostavljena strokovna študija, ki so jo na podlagi javnega naročila pred štirimi leti pripravili sodelavci ljubljanske Biotehniške fakultete, vodilne izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in strokovne inštitucije s področja ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja v Sloveniji.

Nekorektno predstavljena študija

»Med drugim znanstveno-raziskovalno in strokovno delo fakultete obsega tudi področje upravljanja s prostoživečimi vrstami, tudi tujerodnimi, lovnimi in zaščitenimi. S tem se ukvarjajo zlasti sodelavci Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Med vodilnimi raziskovalci s tega področja je tudi dr. Hubert Potočnik, avtor trenutno še posebej aktualne in splošni javnosti nekorektno predstavljene študije,« je pojasnila Pintarjeva.

Širši pogled na problematiko

Pojasnila je, da se je avtor študije na zavajajoče interpretacije in iz konteksta iztrgane vsebine že odzval z besedami: »Izjemno nas žalostijo tovrstne izjave, saj bi si želeli, da bi bile javne osebnosti prve, ki bi opozorile na problem pojavljanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki pogosto zahteva širši pogled na problematiko.«

Poenostavljene razlage osnovnih bioloških pojmov ali konceptov

Pintarjeva svari, da je zadnja leta v naši družbi in nasploh po svetu v javnosti pogosto opaziti poenostavljene razlage osnovnih bioloških pojmov ali konceptov, kot sta ekologija in naravovarstvo: »Ekologija je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov in njihovim odnosom z živimi in neživimi dejavniki okolja. Naravovarstvo pa je veja, ki se ukvarja z ohranjanjem biotske pestrosti avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ter varstvom naravne dediščine.«

Globalno ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme

Kot nadaljuje, je nutrija globalno prepoznana invazivna tujerodna vrsta in divjad, v Sloveniji že desetletja tudi lovna vrsta, zlasti pogosta na Ljubljanskem barju, kjer njena številčnost narašča in ogroža biotsko raznovrstnost območja. Globalno je ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so najranljivejši na planetu.

Lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo

»Čeprav so za širšo javnost pogosto simpatične živali, pa lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo (uničevanje vegetacije, erozija obrežnega pasu, ogrožanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst …). Prav tako so prenašalke številnih za človeka in druge domorodne vrste živali potencialno nevarnih patogenov in parazitov,« opozarja dekanja.

Škodljivo nestrokovno zagovarjanje invazivnih tujerodnih vrst

Dodaja, da so že večkrat iz strokovnega vidika pojasnili, da zavzemanja za »pravice živali« ali posameznih osebkov v populaciji, ki je pogosto medijsko izpostavljeno od posameznih aktivističnih organizacij, ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja s populacijami živali. V primeru, ko gre za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, je za ohranjanje ekosistema še toliko bolj škodljivo nestrokovno zagovarjanje določenih invazivnih tujerodnih vrst.

Nevzdržen ali celo škodljiv prenos etičnega stališča

»Pri nasprotovanju izlavljanja nutrij gre za problematizacijo nadzora/upravljanja s populacijo invazivne vrste s strani organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju dobrobiti živali. Prenos tega etičnega stališča (svetosti življenja posameznega bitja) je nevzdržen ali pogosto celo škodljiv za celo vrsto drugih bitij in naravnega okolja kot takega,« izpostavlja dekanja.

Varstvo populacij ima prednost

Na ljubljanski Biotehniški fakulteti, nadaljuje prof. dr. Marina Pintar, podpirajo pozitiven in etičen odnos do živih bitij, a v takšnih razmerah področje varstvene biologije daje prednost varstvu populacij, združb in naravnemu okolju.

Prizadevamo si za širjenje znanstvenih ugotovitev

»Raziskovalci oblikujejo svoja stališča na podlagi znanstvenih ugotovitev, ki so lahko za del javnosti manj sprejemljive. Čeprav so stališča raziskovalcev manj všečna, je diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvaziznanosti nedopustna. Na Biotehnični fakulteti so prizadevamo za širjenje znanstvenih ugotovitev v izogib nekorektnih in za našo skupno naravo škodljivih interpretacij,« je odziv zaključila dekanja.