Nedelja svetniških kandidatov v ljubljanski metropoliji
Nedelja svetniških kandidatov v ljubljanski metropoliji
Petim Božjim služabnikom, nadškofu Antonu Vovku, škofu Janezu Gnidovcu, škofu Frideriku Baragi, profesorju Antonu Strletu in misijonarju Andreju Majcnu, ki smo se jim v prošnjah in molitvah priporočali že prej in Boga prosili za ugoden potek njihovih postopkov za razglasitev za blažene, se je v tem letu pridružila še Božja služabnica Magdalena Gornik, mistikinja z Gore pri Sodražici.
Ta hiša ni padla, ker je bila zgrajena na temelju trdne vere
V ospredju praznovanja je bil lik Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka; sedemdeset let namreč mineva od zažiga na vlaku v Novem mestu. Najprej je bila molitvena ura, sledilo je somaševanje, ki mu je predsedoval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Spomnil je, da letos mineva 70 let, odkar bi škof Anton Vovk v Novem mestu moral umreti kot bakla, ki gori za Kristusa, a ga je Bog obvaroval mučeniške smrti, ker je naše verno ljudstvo v tistem času potrebovalo pastirja, v katerem je videlo mogočno obrambo in oporo vere; zato je tudi zmoglo vzdržati vse viharje in povodnji, ki so skušale zrušiti stavbo vere, hišo krščanstva med Slovenci.
»Toda ta hiša ni padla, ker je bila zgrajena na temelju trdne vere, upanja in ljubezni do Boga, zavest in zaupanje v to trdnost pa je s svojo trdnostjo prebujal in krepil škof Anton Vovk.«
Hotel je izkazati priznanje župniji Stopiče
Škof Anton Vovk se je skupaj s svojimi spremljevalci 20. januarja 1952 z vlakom odpravil iz Ljubljane v Novo mesto, od tam pa je nameraval z vozom naprej do Stopič. Tam je župnijski upravitelj Vinko Toš, ki je bil nekaj let tudi upravitelj moje domače župnije, vodil obnovo orgel in povabil škofa Vovka, da bi jih blagoslovil.
»Da izkažem priznanje župniji, ki je v teh časih toliko žrtvovala za svojo cerkev, in da počastim tudi novega orglarskega mojstra, sem določil nedeljo, 20. januarja, za blagoslovitev orgel.«
Ko je v družbo vstopal barbarizem, ki je teptal človekove pravice
K temu je nadškof Zore dodal, da v tem stavku, ki se v prvem hipu zdi zgolj navajanje dejstev, lahko zaslutimo škofovo pastirsko držo. »Potrjuje Božje ljudstvo in podpira nadarjene pri njihovi rasti. To so bili izrazito neprijazni časi. Tistega leta so namreč izključili Teološko fakulteto iz Ljubljanske univerze in ukinili so verouk v šolah. Iz javnega življenja so izrinili Boga in mladini odvzeli možnost, da bi se tudi v procesu izobraževanja srečala z vrednotami, ki so oblikovale Evropo, ki je bila sposobna preseči delitve ter sovraštvo med narodi in začeti sodelovati na različnih področjih, dokler se ni oblikovala v združeno Evropo.
Kako pomenljivo je istočasno v družbo vstopalo nasilje, barbarizem, ki v imenu parol in ideologij tepta človekove pravice, v resnici pa gre v ozadju za veliki roparski pohod na imetje tistih, ki so ga ustvarili s svojimi žulji.«
Naj Gospod tudi naš narod obogati in okrepi z novimi blaženimi
Nadškof je dejal, da Gospoda prosimo, naj tudi naš narod obogati in okrepi z novimi blaženimi. Lepo vrsto kandidatov imamo zdaj pred njim; izročeni so njegovi previdnosti in ljubezni. Imamo mučence, imamo pastirje, imamo spokornike, imamo pričevalce in zdaj imamo tudi mistike.
Povabil nas je, da se z velikim zaupanjem priporočamo priprošnji naših svetniških kandidatov, saj je čas, da se cerkvam po naši deželi pridružijo tudi možje in žene, ki so svetniško živeli, ki jih bo Cerkev prepoznala kot svete in bodo nas in naš narod ponovno prekvasili z zaupanjem v Boga.
Naslednje leto bo v ospredju Magdalena Gornik
Po končani maši je bila kratka predstavitev beatifikacijskih postopkov. Dr. Blaž Jezeršek je v imenu pripravljalnega odbora dejal, da se leto za letom srečujemo na slavjih, ob katerih si v spomin kličemo čudovite zglede naših svetniških kandidatov.
Napovedal je, da bodo naslednje leto v ospredje nedelje svetniških kandidatov prvič postavili lik mistikinje Magdalene Gornik.
Predstavili so šest svetniških kandidatov. Postulator Franci Petrič je predstavil beatifikacijski postopek za mistikinjo Magdaleno Gornik.
O stanju postopka za škofa Friderika Baraga je poročal Miloš Košir.
S strani slovenskih lazaristov, ki od blizu spremljajo postopek za Janeza Frančiška Gnidovca, je nekaj besed povedal vicepostulator Marko Jeromel.
Potek postopka za prof. Antona Strleta je orisal postulator dr. Andrej Pirš.
O postopku za misijonarja Andreja Majcna je spregovoril vicepostulator dr. Alojzij Slavko Snoj.
O postopku za beatifikacijo nadškofa Vovka je v imenu postulatorja Gregorja Roglja nekaj besed povedal dr. Blaž Jezeršek.