Svetništvo je pot majhnih vsakdanjih korakov, s katerimi so mnogi naredili velike stvari. Tudi za nas velja, da nas k velikim stvarem vodi »mala pot«, kot bi rekla sv. Terezija Deteta Jezusa. Na tej poti pa so nam lahko zgled in priprošnjiki tisti naši nekdanji in sedanji sopotniki, ki so svoje majhne korake že usmerili v nebeško kraljestvo. 

Nedelja svetniških kandidatov nas vsako leto vabi, da bi te kandidate bolj spoznali, se jim priporočali in molili, da bi nam bi bili čimprej postavljeni za svetilnike na življenjski poti. Njihov zgled nas vabi, da dvignemo pogled od minljivih zemeljskih stvari k Bogu. 

Hkrati nas spominja, da je svetost razpoznavni znak vsakega krščenega, saj smo vsi poklicani, da postanemo sveti, kakor nas opominja apostol Peter: »Bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical« (1 Pt 1,15). 

Že v Stari zavezi Bog sam vabi in naroča: »Posvečujte se in bodite sveti, ker sem jaz svet« (3 Mz 11,44). »To je tisto, kar nas dvigne nad vsa druga bitja,« pa je o svetosti zapisala sv. Roza iz Lime.

Kaj pa je pravzaprav tisto, kar dela svetnike res posebne: najprej njihova globoka in neomajna vera, potem njihovo trdno upanje, ob njima pa goreča ljubezen do Boga, ki se posebej kaže v ljubezni do soljudi. 

»Postati moramo sveti, a ne zato, da bi se mi čutili svete, pač pa zato, da omogočimo Kristusu popolno življenje v nas in to zavoljo ubogih, ki jim služimo in jim moramo biti vsa ljubezen, vse zaupanje in vsa čistost … Svetost ni razkošje nekaterih, marveč je tvoja in moja preprosta dolžnost. Bodimo sveti kakor je svet naš Oče v nebesih. Naš napredek v svetosti je odvisen od Boga in od nas samih – od Božje milosti in od naše želje. V nas mora biti resnična živa volja po svetosti,« je prepričana sv. Mati Terezija.

Na spletni strani slovenske Katoliške cerkve beremo, da je trenutno odprtih 13 postopkov za razglasitev blaženih oziroma svetnikov, v katerih je vključenih skupaj 67 kandidatov. 

Največja skupina so mučenci 20. stoletja, žrtve komunističnega totalitarizma, med katerimi so številni duhovniki, redovniki, bogoslovci, študentje in laiki, med njimi štiri učiteljice. Za postopek je zadolžen postulator p. dr. Metod Benedik. 

Drugi postopki po slovenskih škofijah: v Ljubljanski nadškofiji duhovnik in teolog Anton Strle ter škof Anton Vovk, v Novomeški škofiji misijonar in škof Irenej Friderik Baraga ter mučenec bl. Alojzij Grozde (za blaženega razglašen 13. junija 2010, goduje 27. maja), v Mariborski nadškofiji bl. škof Anton Martin Slomšek (za blaženega razglašen 19. septembra 1999, goduje 24. septembra) ter mistikinja učiteljica Cvetana Priol, v Murskosobški škofiji mučenec duhovnik Daniel Halas in duhovnik Alojzij Kozar. 

Kandidati iz redovnih skupnosti: lazarist in škof v Skopju Janez Frančišek Gnidovec, frančiškan Vendelin Vošnjak, salezijanec misijonar Andrej Majcen, drinski mučenki iz Reda Hčera Božje ljubezni bl. s. Marija Krizina Bojanc in bl. s. Marija Antonija Fabjan (skupaj s tremi drugimi sosestrami sta bili za blaženi razglašeni 24. septembra 2011 v Sarajevu, godujejo 15. decembra). 

Na Hrvaškem potekata postopka tudi za dva kandidata slovenskih korenin, frančiškana Aleksa Benigarja in škofa na otoku Krk Antona Mahniča, v Tržaški škofiji pa za duhovnika Jakoba Ukmarja ter za duhovnika in mučenca bl. Frančiška Bonifacia, Pirančana italijanskega rodu (za blaženega razglašen 4. oktobra 2008 v Trstu). 

Povabljeni smo, da molimo za njihovo beatifikacijo in kanonizacijo ter se jim priporočamo, ko nas doletijo stiske in težave.