Foto: Ivo Žajdela



V samostanski cerkvi uršulink, sv. Trojici, v Ljubljani je bila v nedeljo, 20. septembra, nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije.

Somaševanje je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je spomnil, da življenje in dela naših svetniških kandidatov v nas navdihujejo občudovanje in željo po tem, da bi tudi sami hojo za Kristusom vzeli zares. »V njihovem življenju in delih prepoznavamo poteze svetosti in se jim zato priporočamo, da bi nam iz svoje bližine z Bogom izprosili to, kar potrebujemo za svoje življenje in za svojo vero, a čutimo, da sami tega ne moremo doseči.«

Pri tem je pomembnih več dejstev. »Najprej, da je življenje teh mož in žena izžarevalo nekaj Božjega. Ljudje, ki so prihajali z njimi v stik, so čutili, da so tesno povezani z Bogom, da živijo z Bogom in iz Boga. Svetost nekega človeka namreč ni in ne more biti projekt, ki si ga zastavi nek posameznik ali skupina ljudi. Svetost nekega človeka ne more izhajati iz človeških načrtov ali človeških pričakovanj. Svetost mora v njem prepoznati Božje ljudstvo – v odnosu do tega človeka mora biti zaznaven sluh svetosti.«


Potek procesa za beatifikacijo Božjega služabnika dr. Antona Strleta je predstavil postulator dr. Andrej Pirš. Foto: Ivo Žajdela


Pomen molitve k svetniškemu kandidatu in priporočanja njegovi priprošnji

Nadškof je poudaril še eno pomembno stvar, da sluh svetosti, prepričanje, da je nekdo živel sveto, ne sme ostati na ravni besed, govorjenja, pobožnih zgodb, anekdot ali legend. »Prepričanje v svetost nekega posameznika mora potrjevati ravnanje tistih, ki ta sloves svetosti priznavajo in širijo.

Če nekdo govori o nekem svetniškem kandidatu, da so v njegovem življenju junaška znamenja kreposti, pa se mu ne priporoča in mu ne izroča različnih zadev v svojem življenju ali v življenju tistih, ki so mu dragoceni, potem vse ostajajo lepe, a prazne besede.

Šele molitev k svetniškemu kandidatu in priporočanje njegovi priprošnji potrjujeta, da v resnici verjamemo, da je pri Bogu in nam iz te bližine z Bogom lahko pomaga v naših stiskah in potrebah.«


Somaševanje je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore; med pridigo. Foto: Ivo Žajdela


Profesor Anton Strle je svoj križ nosil vsem v zgled

Nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije – škofij Koper, Novo mesto in Ljubljana – leto za leto obhajamo po prazniku povišanja svetega križa. To ni naključje, je dejal dr. Blaž Jezeršek, vicepostulator v postopku za beatifikacijo škofa Antona Vovka in povezovalec programa.

»Svetost in križ sta med seboj bistveno povezana. Tako kot se ljubezen na najpopolnejši način izraža na križu, se prav tam izraža tudi svetost, na križu. Profesor Anton Strle, čigar zgled si danes na prav poseben način kličemo pred oči, o tem dejstvu ni le akademsko teoretiziral (kot se profesorjem to sicer rado dogaja), ampak ga je v resnici tudi živel. Nekoč je zapisal: 'Križ je svetnikom kakor zakrament; pod vidnim znamenjem križa prejme tisti, ki ga pravilno nosi, nevidno notranjo milost.'«

Profesor Strle je svoj križ nosil, ne le pravilno, temveč vsem nam v zgled, je dodal dr. Jezeršek. »Preko zaporniških celic v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in Medvodah, preko pastoralnega dela v Planini pri Rakeku, preko predanega poučevanja in pričevanja med študenti teološke fakultete ter ne nazadnje preko ponižne in zveste službe ob oltarju ter v spovednicah tega svetišča, nam kaže zgled svetosti, kot je to uspelo le maloštevilnim med nami. Vsi, ki smo ga osebno poznali, smo se njegove svetosti zavedali že za časa njegovega življenja.

Da pa bi njegovo svetost, kot tudi svetost drugih naših svetniških kandidatov, priznala tudi vesoljna Cerkev, že vrsto let pred kongregacijo za zadeve svetnikov tečejo predpisani beatifikacijski postopki.«


Uvodne misli o postopkih je podal dr. Blaž Jezeršek. Foto: Ivo Žajdela


Preiskali so nad 30 različnih arhivov

Blaž Jezeršek je spomnil, da je v tej cerkvi zadnjih 37 let svojega zemeljskega življenja redno maševal in spovedoval tudi Božji služabnik, profesor Anton Strle (1915, Osredek v župniji sv. Vid nad Cerknico–2003, Ljubljana), ki je bil letos v ospredju in katerega 105. obletnico rojstva smo obhajali januarja.

Njegov potek procesa za beatifikacijo je predstavil postulator dr. Andrej Pirš, ki je pojasnil, da neposredna priprava na začetek postopka trajala dve leti, od 2012 do 2014. Uradno se je postopek pričel pred šestimi leti, in sicer 30. aprila 2014. Ustanovili so cerkveno sodišče in zgodovinsko komisijo ter imenovani so teološke cenzorje, ki so pregledali vsa Strletova objavljena dela, v celoti okoli 700 naslovov.

Cerkveno sodišče je začelo zasliševati uradne priče in jih zaslišalo 34. Zgodovinska komisija je najprej kar precej časa in energije porabila za ureditev obsežne Strletove zapuščine. Preiskali so nad 30 različnih arhivov.

Vzporedno s tem so začeli zbirati dokumente, ki pojasnjujejo Strletovo življenjsko pot, junaško stopnjo kreposti in duh svetosti ter uslišanja. Začeli so pretipkavanje posameznih dokumentov, kmalu tudi prevajanje. Vsak prepis in vsak prevod so tudi kontrolirali. Narediti so morali izbor.


Molitvena ura pred mašo, vodil jo je dr. Andrej Pirš. Foto: Ivo Žajdela


Zgodovinska komisija je pripravila obsežno poročilo

Postulator je dejal, da so se zlasti zadnji dve leti osredotočili na zbiranje in urejanje gradiva, ki ga je potrebno zbrati na škofijskem postopku. Trenutno jih čaka še oštevilčenje izvirnega gradiva, prav tako oštevilčenje in deloma tudi še ureditev italijanskega prevoda ter kopiranje dodatnega izvoda vsega zbranega.

Dodal je, da je zgodovinska komisija pripravila obsežno poročilo, ki obsega 433 strani in zbrala gradivo, ki obsega okoli 5000 strani. Tudi gradiva cerkvenega sodišča se je nabralo za skoraj tisoč strani. Vsako stran mora notar podpisati in ožigosati. Še posebej obsežno pa je gradivo, ki obsega izdana dela.

»20. oktobra, na 17. obletnico smrti božjega služabnika Antona Strleta, bomo, vsaj upam, z Božjo pomočjo končali škofijski postopek,« je še dejal dr. Andrej Pirš. Zahvalil se je vsem, ki so pri postopku sodelovali in vsak na svoj način prispevali pri delu.

»Božji služabnik Anton Strle je dejal: Treba je začeti in ob pravem času končati. Druga njegova misel pa je bila, da je popolno večkrat sovražnik dobrega. Kar je nastalo ni popolno, smo se pa trudili, da bi delali po navodilih, ki jih je izdala kongregacija za svetnike. Imamo moralno gotovost, da zbrano gradivo omogoča spoznanje Strletovega življenja in hkrati tudi oceno njegovega krepostnega življenja.«


Vpisna knjiga za Božjega služabnika dr. Antona Strleta. Foto: Ivo Žajdela