V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani so v nedeljo, 15. septembra, obhajali nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije.

Somaševanje je vodil nadškof metropolit Stanislav Zore.

V ljubljanski metropoliji je pet svetniških kandidatov: škof Friderik Baraga, nadškof Anton Vovk, škof Janez Frančišek Gnidovec, misijonar Andrej Majcen in profesor Anton Strle. Letos je bil v ospredju praznovanja lik Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca, katerega 80. obletnico smrti obhajamo letos.

Najprej je bila v cerkvi molitev pred Najsvetejšim. Sledilo je somaševanje, ki ga je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Spomnil je na misel papeža Frančiška, da je svetost najlepša podoba Cerkve. »Lepoto podobe Cerkve uzremo v vseh svetnikih. Posamezen svetnik je ena izmed potez na tej podobi. Zato zremo vedno v vse svetnike, ali v več, v tiste, ki jih poznamo, zato, da bi pred nami zablestela lepota Cerkve.« Dejal je, da so naše predstave o svetosti pogosto nezadostne. Nosimo jih iz otroštva, ko smo jih spoznali preko lepih podob, ki so bile daleč, »visoko na oltarju«, da se nam je zdel popolnoma nedosegljiv. »Svetniki pa so takšni, da nas navdihnejo, da začnemo sami stopati po poti svetosti.«

Spomnil je na sv. Ignacija Lojolskega. »Če bi on hodil za tem, kar ga je zanimalo v letih mladosti, stopanja v odraslost, ne bi bil nikoli sv. Ignacij. Ker pa so v njegovo življenje stopili različni svetniki, se je v njem pojavila misel, kaj pa če bi tudi jaz tako kot oni. Njegovo življenje je krenilo po popolnoma po drugi poti. Nadaljeval je po njej in sam postal ves Božji in toliko drugih privedel na pot iskrenega srečanja z Bogom.«

Nadškof je povzel misel koncila, da Bog kliče k svetosti vsakega po njegovi lastni poti. »Bog ne potrebuje dveh Božjih Mater, ne dveh sv. Jožefov, ne kopije katerega koli svetnika, ampak, kakor nas ustvarja, kot izvirnike. Bog ne potrebuje kopij, ampak izvirnike, vsak mora hoditi po poti lastne svetosti.«

Božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec

Po končani maši je bila kratka predstavitev beatifikacijskih postopkov. Uvodne misli je podal dr. Blaž Jezeršek, ki je spomnil na nekaj številk, ki so zaznamovala življenje in delo velikega Slovenca, častitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. To je bila to številka 23.


Uvodne misli o postopkih je podal dr. Blaž Jezeršek.

»23. septembra bo minilo 146 let, kar se je v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec rodil. Pri 23. letih je bil 23. julija 1896 posvečen v mašnika in nato 23 let deloval kot škofijski duhovnik ljubljanske škofije: sprva kot kaplan, kasneje pa kot profesor in ravnatelj v novoustanovljeni škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Po 23 letih, bilo je leta 1919 – pred sto leti –, je s škofovim dovoljenjem vstopil v Misijonsko družbo lazaristov. Pet let kasneje, 30. novembra 1924, je bil imenovan prav v tej cerkvi /Srca Jezusovega v Ljubljani/ posvečen za škofa. Če lahko v ponavljajoči se triindvajsetici gledamo zanimivo naključje, pa ga v življenju tega velikega moža, ni zaznati: njegova svetost še zdaleč ni sad naključja, pač pa trdega dela, ponižnosti, skromnosti, zatajevanja, uboštva, predvsem pa molitve in pobožnega češčenjem Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Ravno to tega moža, prizrenskega škofa, dela svetnika.«

Da bi njegovo svetost, kot tudi svetost drugih naših svetniških kandidatov, priznala tudi vesoljna Cerkev, že vrsto let pred kongregacijo za zadeve svetnikov tečejo predpisani postopki. Predstavili so jih postulatorji.

Profesor Anton Strle

Potek postopka za prof. Antona Strleta je orisal dr. Andrej Pirš, ki je dejal, da je v tem letu cerkveno sodišče končalo z zaslišanjem prič. Opraviti mora samo še zaslišanje članov zgodovinske komisije, ko bodo ti končali svoje delo. Vsa pričevanja so tudi prevedena v italijanščino. Tako je delo cerkvenega sodišča zaključeno. Teološka komisija, to je cenzorji izdanih del, so delo končali že prej.

Delo mora končati še zgodovinska komisija. Tu poteka več stvari hkrati. Urejali so Strletov arhiv, ki je glavni vir dokumentov za življenje in kreposti božjega služabnika. Prepisujejo različne dokumente. Zgodovinska komisija je dokončno določila metodologijo svojega dela glede dokumentov, ki bodo poslani v Rim. Prepisanih in prevedenih imajo več dnevnikov, kar nekaj vsakoletnih sklepov duhovnih vaj in drugih besedil, prevedenih nad 200 pisem, pretipkanih precej Nihil obstat. Nadaljujejo s postopkom pretipkavanja in prevajanja. Postopoma nastaja tudi sklepno poročilo zgodovinske komisije. Kot je dejal postulator je že sam osnutek precej obsežen, še vedno pa dodajajo nove vsebine. Zgodovinska komisija upošteva navodila kongregacije za svetnike, zlasti dokument Sanctorum Mater.

Zelo si želijo in si prizadevajo, da bi v nekaj mesecih končali škofijski postopek.

Vprašanje čudeža

Glede domnevnega čudeža je dejal, da se ni na tem področju v tem letu nič premaknilo. Po ponovnem preverjanju zbrane dokumentacije morebitnega čudeža je poročal, da slovenski zdravniki enoglasno trdijo, da je v danem primeru ozdravitev nerazložljiva, v Rimu pa po informativnem posvetovanju pravijo, da je dober začetek (stanje, ki je komaj dajalo upanje za preživetje, nobenega upanja pa za delovanje zavesti), da je dober konec (oseba je popolnoma zdrava), nekoliko predolgo pa je po njihovih merilih trajal prehod iz nemogočega v normalno stanje, zato je izid uradnega priznanja čudeža v danem primeru negotov. Je nekje na meji in tako se še niso odločili ali začnejo z uradnim postopkom ali ne. Dodal je, da bi bilo najbolj preprosto, če bi imeli primer, ki bi tudi rimskim kriterijem ugodil v vseh pogledih. »Zato pa se je treba vztrajno priporočati tudi v primerih, ko po človeško gledano ni nobenega upanja na ozdravitev.«

Misijonar Andrej Majcen

O postopku za misijonarja Andreja Majcna je spregovoril dr. Alojzij Slavko Snoj, ki je dejal, da ima samo eno oznanilo, da je nadškof in metropolit 21. avgusta izdal odlok o sklepu škofijskega postopka. To pomeni, da je po ogledu vse dokumentacije ta sklep zdaj resnično pred nami. Zaključna seja bo 27. septembra in potem še zaključno slavje oziroma zunanja slovesnost s nekaterimi podpisi listin, ki bo 29. septembra, ob 15. uri na Rakovniku. Povabil je, da se našim svetniškim kandidatom zatekamo, kajti ob toliko milostnih uslišanjih, ki so izpričana, tudi pod prisego, je ta prošnja, s katero se obračamo na naše Božje služabnike, globoko versko utemeljena in z velikim upanjem na uslišanje, in s tem povabilo, da taka uslišanja povemo, jih izpričamo, jih zapišemo in še druge spodbudimo. Ne gre za človeško, ampak za Božjo čast in moč, ki se po svetniških kandidatih na takšen način izraža, nam v veselje in zveličanje.

Nadškof Anton Vovk

Postopek za beatifikacijo nadškofa Antona Vovka je predstavil novi postulator Gregor Rogelj. Omenil je menjave postulatorja v rimskem delu procesa, saj mora imeti ta bivališče v Rimu. Zaradi študijskih obveznosti je večino leta v Rimu, zato ga je letos nadškof Zore imenoval za postulatorja. Blažu Jezeršku se je zahvalil za dosedanje delo (postal je vicepostulator v Ljubljani). V Rimu je bil imenovan relator (Poljak) za proces za razglasitev za blaženega nadškofa Antona Vovka. Z njim so pregledali, gradivo, ki je bilo poslano v Rim. Ugotovili so, da nekaj dokumentov manjka. Zdaj v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani zbirajo manjkajoče dokumente. V Italijanščino morajo prevesti še njegove pridige in pisma, vsaj nekaj primerkov, kar bo pomagalo pri pripravi pozicije, ki bo izhodišče za delo kongregacije v Rimu.

Škof Friderik Irenej Baraga

O stanju postopka za škofa Friderika Baraga je poročal gospod Miloš Košir. Dejal je, da je bilo novembra lani je odprto poizvedovanje možne ozdravitve nerazložljivega izvora. Primer je izven marketske škofije, za poizvedovanje je bil naprošen tamkajšnji škof. Strinjal se je z odprtjem primera, zahteval pa je zaupljivost podrobnosti primera, vključujoč lokacijo in tudi škofijo. Poizvedovanje se je zaključilo junija, gradivo je bilo dano v prevod v italijanščino in preneseno v pregled zdravniški komisiji kongregacije za zadeve svetnikov.

Škof Janez Frančišek Gnidovec

Na koncu je Marko Jeromel, ki s strani slovenskih lazaristov bdi nad procesom za škofa Janeza Frančiška Gnidovca, nekaj besed povedal tudi o njem.


Marko Jeromel s strani slovenskih lazaristov bdi nad procesom za škofa Janeza Frančiška Gnidovca.

Dejal je, da je 27. marca 2010 papež Benedikt XVI. odobril objavo o herojskih krepostih Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. S tem je bil končan administrativni postopek na Kongregaciji za svetnike pri Svetem sedežu.

Za proglasitev škofa Gnidovca za blaženega je zdaj potreben tudi čudež. Trenutno raziskujejo čudež, ki naj bi se na Gnidovčevo priprošnjo zgodil v Boliviji. Dokumenti o domnevnem čudežu so bili letos oddani na Kongregacijo za zadeve svetnikov. Decembra pričakujejo prve informacije o pristnosti čudeža.

»Temeljna naloga nas vseh pa ostaja, da še naprej vztrajamo v molitvi in se še naprej priporočamo Božjemu služabniku škofu Gnidovcu in prosimo Boga, da bi ga poveličal s čudežem in bi tako dosegel čast oltarja.

Naše trdno prepričanje je, da je škof Gnidovec resnično svetniško živel. To je razlog, da Boga prosimo, naj po Janezu Frančišku usliši naše prošnje.« Vernike je spodbudil: »Radi se mu priporočajmo in prosimo Boga, da bi na priprošnjo božjega služabnika Janeza Frančiška uslišal naše prošnje.«

Fotografije Ivo Žajdela