V nedeljo, 15. septembra, obhajajo bodo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije

V ospredju je Božji služabnik Janez Frančišek Gnidovec, katerega 80-letnico smrti obhajamo letos. Pred mašo, ki se bo začela ob 17. uri, bo molitvena ura. Slovesno somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši bo kratka predstavitev beatifikacijskih postopkov.

Predstavitev svetniških kandidatov v metropoliji Ljubljana

Škof Janez F. Gnidovec se je rodil 29. septembra 1873 v Velikem Lipovcu v župniji Ajdovec. Med leti 1884–1892 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, med leti 1892–1896 pa je bil v ljubljanskem bogoslovju. Dne 23. julija 1896 je v Ljubljani prejel mašniško posvečenje. Prvo pastoralno poslanstvo je med leti 1897–1899 opravljal kot kaplan v Idriji in Vipavi. Po tem je študiral klasično filologijo ter slovenski in nemški jezik na dunajski filozofski fakulteti, kjer je 1904 tudi diplomiral. Poklicanost v duhovniški stan je 7. decembra 1919 dopolnil z vstopom v Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega (k lazaristom), kjer je 8. decembra 1921 v Ljubljani naredil večne zaobljube. Za skopskega škofa v Makedoniji je bil imenovan 29. oktobra 1924. Umrl je 3. februarja 1939 v Leonišču na Zaloški cesti v Ljubljani.

Božji služabnik Andrej Majcen, salezijanski duhovnik ter misijonar na Kitajskem in v Vietnamu, se je 30. septembra 1904 rodil v Mariboru. V letih 1924 in 1925 je opravil noviciat, leta 1932 izpovedal večne zaobljube, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1933. Bil je ponosen in goreč don Boskov sin. Bogu je bil hvaležen za poklic Kristusovega blagovestnika, kar je postal z odhodom v misijone (1935). Služboval je v Kunmingu na Kitajskem (1935–1951), Makau (1951–1952), Hanoiju v Severnem Vietnamu (1952–1954), Hongkongu (1954–1956), Saigonu v Južnem Vietnamu (1956–1976) ter v Tainanu na Tajvanu (1976–1979). V ponižni pokorščini je sprejel dejstvo, da se je moral leta 1979 vrniti v domovino.



Povsod kamor je prišel, se je dal v službo ljudem, zlasti ubogim, še posebej mladim. S Kitajci (1935–1951) je bil Kitajec, z Vietnamci (1952–1954; 1956–1976) Vietnamec. Kot prvi salezijanec je začel z delom v Vietnamu; ko ga je zapustil, je tam bilo že več kot sto vietnamskih salezijancev. Klicali so ga oče, patriarh, pa tudi vietnamski don Bosko. Umrl je 30. septembra 1999 v Ljubljani. Škofijski postopek za njegovo beatifikacijo se je uradno začel 24. septembra 2010.

Škof Irenej Friderik Baraga se je rodil 29. junija 1797. V Mali vasi je preživel prvi dve leti svojega življenja, nato pa je nadaljnja zgodnja leta skupaj z rodnima sestrama živel v trebanjskem gradu. Študiral je na Dunaju, kjer se je srečal z duhovnikom Klemenom Dvoržakom, ki je »kriv« za to, da se je Baraga po končanem študiju prava vpisal v bogoslovje. Leta 1821 stopil v ljubljansko semenišče in bil leta 1823 posvečen v duhovnika. Pastoralno delo je opravljal v Metliki, kjer je dokončal molitvenik Dušna paša, ki je do leta 1905 izšel v približno 120.000 izvodih. Po predhodnih pripravah je 18. januarja 1831 prispel v Cincinnati kot misijonar. Dne 1. novembra 1853 je bil v Cincinnatiju posvečen v škofa, 18. januarja 1868 pa je umrl v duhu svetosti.

Škof Anton Vovk se jo rodil 19. maja 1900 v Breznici na Gorenjskem. Zaradi vzornega delovanja kot kaplan in župnik v ljubljanski škofiji je bil imenovan za stolnega kanonika in ravnatelja škofijskega semenišča. Maja 1945 je od škofa Gregorija Rožmana prevzel upravo takratne ljubljanske škofije. Za naslovnega in ljubljanskega pomožnega škofa je bil imenovan 15. septembra 1946, 27. septembra 1950 pa tudi administrator s pravicami rezidencialnega škofa. Leta 1960 je postal ljubljanski krajevni škof, od 1961 pa je s preimenovanjem škofije v nadškofijo postal nadškof. Njegovo življenje je močno zaznamovala izkušnja, ko so ga na vlaku blizu Novega mesta polili z bencinom in zažgali. Ko se je udeležil drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), so ga tam pozdravili kot sodobnega mučenca. Zaradi posledic trpljenja je leta 1963 tudi umrl.

Božji služabnik Anton Strle je bil rojen 21. januarja 1915 v Osredku v župniji Sv. Vid nad Cerknico. Po končanem ljubljanskem bogoslovju je bil na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija 1941 posvečen v duhovnika, z novomašnim geslom »Povsod Boga«. Doktoriral je leta 1944, in sicer iz sv. Tomaža Akvinskega. Po vojni se je z drugimi begunci umaknil na Koroško, po vrnitvi je služboval kot katehet v Novem mestu, nato se je začela njegova kalvarija: trikrat je bil zaprt, vsega skupaj je z mnogimi drugimi duhovniki več kakor pet let preživel v zaporu in na prisilnem delu.

Bil je duhovnik, teolog, spovednik in prevajalec. Trideset let, od 1956 do 1985, je na Teološki fakulteti v Ljubljani predaval dogmatiko, teološko antropologijo in tudi patrologijo. Umrl je leta 2003.