Prva sta bila tega razodetja po angelu deležna Marija in Jožef. Tudi Elizabeto je navdihnil Sveti Duh, da je spoznala, koga nosi Marija pod srcem. Ob božiču je bilo domačinom, preprostim pastirjem oznanjeno, da se je rodil Mesija, Odrešenik, kmalu za tem so to oznanilo prejeli trije tujci, modri kralji, in ga ponesli po širnem svetu. 

Ob Jezusovem darovanju v templju sta po Božjem navdihu starček Simeon in prerokinja Ana spoznala, da se je izpolnila Božja obljuba in se je Bog sam rodil na svet. Potem do Jezusovega tridesetega leta o njegovem odraščanju izvemo samo to, da »je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh« (Lk 2,52). 

Sedaj pa vidimo odraslega Jezusa, kako prihaja k Janezu Krstniku, da bi se mu dal krstiti.

»Ti si moj ljubljeni Sin!« 

Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje« (Lk 3,21-22). 

Tako opisuje dogajanje ob Jordanu evangelist Luka. Jezus prihaja k Janezu skupaj z vsemi tistimi, ki so stopili na pot spreobrnjenja in pokore. In vsem tem je dano, da slišijo Božji glas. Bog sam je med krstom v Jordanu izpričal, da je Jezus njegov ljubljeni Sin.

Voda, s katero krščevalec oblije novokrščenca, ponazarja novo življenje. FOTO: Tatjana Splichal

Podobno kot evangelist Luka opisujeta Jezusov krst tudi evangelista Matej in Marko (prim. Mt 3,13-17; Mr 1,9-11), pa tudi evangelist Janez, ki samega krsta sicer ne opiše, zapiše pa besede Janeza Krstnika: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin« (Jn 1,32-34). 

Krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico, ki ločuje njegovo zasebno in skrito življenje od javnega delovanja. Pred krstom je Jezus živel neopazno, po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, delal čudeže in ozdravljal bolne, o čemer poročajo evangeljska besedila. 

Čeprav so Natanael (prim Jn 1,11), Lazarjeva sestra Marta (prim Jn 11,27) in apostol Peter (prim Mt 16,16) že zgodaj izjavili, da verujejo, da je Jezus Božji Sin, pa so njegovi učenci to šele postopoma spoznavali. 

To namreč ni skrivnost, ki bi jo lahko dojeli samo z razumom; tudi Jezus na Petrovo veroizpoved odgovori: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih« (Mt 16,17).

Zakrament svetega krsta

Med sedmimi zakramenti, ki se podeljujejo v Katoliški cerkvi, je sveti krst na prvem mestu, saj je predpogoj za prejem drugih zakramentov. Pri krstu se Bog človeku prvič približa in se ga dotakne, da postane odprt za Njegove milosti in blagoslove.

Leta 2020 je bilo v Sloveniji podeljenih 7332 krstov. Več statističnih podatkov preteklega desetletja Katoliške cerkve v Sloveniji si preberite na tej povezavi.

Otroci običajno prejmejo krst v prvem letu življenja in tako postanejo člani Cerkve, kristjani. Voda, s katero krščevalec pri krstnem obredu oblije novokrščenca, je simbol očiščenja in ponazarja novo življenje. 

Znamenje tega dostojanstva pa je tudi maziljenje s svetim oljem – krizmo, ki je sestavni del krstnega obreda. Ta zakrament izbriše človekov izvirni greh in mu povrne dostojanstvo Božjega otroka. Svetost duše, katere je novokrščenec deležen s svetim krstom, ponazarjata belo oblačilo in sveča, prižgana pri velikonočni sveči, ki simbolizira Jezusa. 

Odrasli, ki želijo postati kristjani in prejeti zakrament krsta, se v krščansko življenje uvajajo postopoma, obdobje uvajanja pa se imenuje katehumenat.