Katoliška cerkev na to nedeljo končuje teden molitve za duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost. »Jezus je uporabil podobo, ki je bila ljudem dobro znana in so hitro razumeli sporočilo. Mi imamo z razumevanjem te podobe več težav. Ovčja staja je bila ograda, obdana s kamnitimi zidovi, na katere so naložili šopek trnja ali pa pustili zrasti robido, da ovce ne bi šle ven in tatovi ne bi prišli noter,« je pojasnil Zore.

Jezus je postal vrata

Tisti, ki je ponoči varoval ovce v staji, se je oborožil z gorjačo, se je postavil k vhodu v stajo, ki ni imela vrat, počepnil in v tem položaju zaprl vhod. Sam je postal vrata. »Na ta način je Jezus postal vrata. Samega sebe, svoje življenje je zastavil za nas, za naše življenje. Za ceno križa, za ceno prelite krvi in smrti je zaprl dostop do nas tistim, ki ne prihajajo iz skrbi in ljubezni, ampak iščejo svojo korist in prinašajo smrt,« je dejal ljubljanski nadškof.

Sadeži, mikavni za oči in vredni poželenja

Jezus pa je prišel, je nadaljeval, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. »Ob teh besedah pomislimo, kje ali kaj je tisto obilje, ki ga je obljubil Jezus in se hitro ujamemo v past, v katero človeštvo pada že od začetka. Očem, mislim in srcu se začnejo ponujati sadeži, ki so dobri za jed, mikavni za oči in vredni poželenja. Strmimo vanje in začnemo verjeti, da je obilje življenja v tem, da stegneš roko in vzameš ta sad.«

Ostajamo nepotešeni

Tudi Adam in Eva sta segla po sadu in spoznala, da sta naga. Tudi sami se velikokrat damo prepričati, da je obilje življenja v izpolnitvi želja, ki nam jih ponuja okolje. »Hlastamo za njimi in verjamemo, da nas do izpolnitve loči samo še korak. In ostajamo nepotešeni, opeharjeni, kdaj morda z občutkom, da nas je celo Jezus prevaral.«

Ovce poznajo pastirjev glas

Jezus v omenjenem evangeljskem odlomku poudari, da njegovi poznajo njegov glas in hodijo za njim. »Spomnim se gospe, ki je povedala, da po drugi svetovni vojni niso prepoznali glasu, ki se je začel širiti po deželi. To ni bil glas, kakršnega so bili navajeni. Bil je tuj, nasilen in neprivlačen. Danes je glasov veliko in vsi obljubljajo dobre pašnike. Nasedemo, a kaj kmalu srce ostane prazno, razočarano in jezno.«

Jezusova beseda prinaša obilje življenja

Nadškof Zore je nagovor zaključil z vabilom, da odpremo ušesa za Jezusovo besedo, ki ne obljublja razkošja, bogastva, priljubljenosti, prinaša pa življenje, in to v obilju. Življenju namreč daje smer in smisel, predvsem pa večnost. »Prosimo danes tudi za tiste, ki jih Jezus vabi k posebni zvestobi v duhovnem poklicu. Naj med vsemi ponudbami prepoznajo njegov glas in se odločijo zanj. Naj jih pri tem spremlja in podpira naša molitev.«