Med temi zahtevami je gotovo Jezusov ukaz: »Pojdite po svetu, učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in sv. Duha.« To je ukaz ter zahteva, o kateri se ne razpravlja. Iti je treba takoj, brez prtljage, se ne ozirati nazaj, ne pozdravljati ljudi na cesti in ne izgubljati časa s pomenki in blebetanjem. Dragi moji, to je čas milosti, to je čas takojšnje, brezpogojne odločitve. Pojdite!

Pojdite in ponesite moje sporočilo svetu. Povejte vsem, da je Bog ljubezen, povejte vsakomur, da jih je Jezus odrešil, brišite solze žalosti vsem in jih učite, da jih bo Duh – Sveti Duh vodil k dobremu Očetu. Povejte, in to takoj, da je konec teme, da je vsak človek poklican k luči odrešenja … Pojdite, povejte, da nas Jezus čaka, da nas vabi na kramljanje in pogovor. Pojdite.

Povejte vsem, da je Bog ljubezen.

Pri tej Jezusovi »zahtevi« in globoki želji po odrešenju vsakega človeka ne more nihče, prav nihče ostati neprizadet, nenagovorjen. Res je, da se na misijonsko nedeljo spominjamo predvsem tistih, ki so šli v daljne kraje oznanjevat evangelij. Veliko jih je in molimo zanje. Je pa tudi res, da se to Jezusovo sporočilo nanaša na vsakega v vsakem času. Pojdimo, ponesimo svetu to Jezusovo sporočilo: Povejmo na ves glas, da nas Jezus vabi na gostijo, povejmo, da Jezus vabi vse, brez izjeme.

Toda današnjemu človeku manjka gorečnosti. Otopelost in brezbrižnost sta zajeli naša srca. Postaja nam vseeno, Božja beseda ni več dvorezen meč, Jezusov ukaz ni več ukaz, ampak zamegljen spomin preteklosti. Toda križ je še vedno naše upanje, Jezusovo naročilo je še vedno aktualno, celo bolj kot kadarkoli. Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo svoje lastno udobje in stopimo na pot oznanjevanja. Dovolj je puhlih in praznih izgovorov. 

Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo lastno udobje in stopimo na pot oznanjevanja.

Bog nas čaka, vrnimo se k njemu. Obnovimo pogovor in kramljanje v somraku, v tihoti z Bogom, ki je večna ljubezen. Ko bomo sami pijani od te Božje ljubezni; ko bomo spoznali, kako pomembno je Jezusovo naročilo, bomo z gorečnostjo oznanjevali Jezusa, kjer koli bomo, in postali bomo misijonarji. Misijonar pomeni ljubiti Boga, noro ljubiti Jezusa. Misijonar pomeni Bogu predan norček, človek, ki živi samo še za Boga in ljudi: zato je misijonska nedelja, nedelja ljubezni, nedelja popolne predanosti Bogu. Nedelja božjih norčkov, saj jih vodi neozdravljiva bolezen – bolezen gorečnosti in želja, da bi vsi ljudje bili odrešeni. Bodimo strastni in drzni oznanjevalci.

Lepo praznujmo nedeljo ljubezni – misijonsko nedeljo. Bog je ljubezen.