Prvo berilo: Izrael je Gospodov vinograd, Iz 5,1-7; Ps 80; drugo berilo: Živimo krepostno in Bog miru bo z nami, Flp 4,6-9

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 21,33–43):

Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Poslušajte drugo priliko! Bil je hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp; in dal ga je v najem viničarjem ter odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. Nato je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Ko pa so viničarji zagledali sina, so sami pri sebi rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine!‹ Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. Ko bo torej prišel gospodar vinograda, kaj bo storil s temi viničarji?« 

Rekli so mu: »Hudobneže bo kruto pokončal, vinograd pa dal v najem drugim viničarjem, ki mu bodo ob svojem času dajali pridelek.« Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to naredil in čudovito je v naših očeh.‹ Zato vam pravim: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove. 

Video razlaga za otroke

Škoda, če bi dar zapravili

Piše: p. Milan Bizant

To je že druga prilika, ki jo je Jezus povedal po svojem slovesnem vstopu v Jeruzalem. Namenjena je voditeljem ljudstva. Ti so mu oporekali, da je zmetal ven iz templja, kar po njegovem ni spadalo notri.

Voditelji niso mogli sprejeti Jezusa kot obljubljenega Mesija. O tem zavračanju beremo skozi ves evangelij; dopolni pa se v Jeruzalemu. Ne gre le za voditelje ljudstva, saj so oni za seboj potegnili ljudstvo (množic res ni težko zmanipulirati).

Podoba vinograda je bila poslušalcem zelo poznana. Ne le iz vsakdana, tudi iz Svetega pisma. Beremo: zasádil je vinograd, ga obdal z ograjo, izkôpal v njem stiskalnico. Nato je poslal svoje služabnike, da bi pobrali njegov pridelek.

Pohlep, posedovanje, nadzor

Vinograd je izvoljeno ljudstvo, za katero Bog ljubeče skrbi in ga varuje – v želji, da bi vinograd dajal dober sad. Služabniki so podoba prerokov, ki jih je Bog znova in znova pošiljal. A so jih voditelji ljudstva vztrajno zavračali. Kaj so delali preroki? Pozivali so k zaupanju Bogu ter razkrinkavali malike (božanstva drugih ljudstev ter človeške malike: čast, moč, oblast itd.). Nadalje so spodbujali k poštenim medsebojnim odnosom ter razkrinkavali zlorabo moči in socialno nepravičnost.

Vera v Kristusa je zares dragocen dar in bi bilo resnično škoda, če bi ta Božji dar zanemarili ali celo zapravili.

Nazadnje je gospodar poslal svojega sina. Tudi njega so zavrnili. Še več: ubili so ga, da bi si prilastili vinograd. Gre za držo pohlepa, posedovanja in kontrole. To je človekov napuh pred Bogom in s tem zaprtost srca pred njim.

Jasno je nakazano, kaj bodo jeruzalemski voditelji kaj kmalu storili z Jezusom.

Poslušalci zgodbe so povsem korektno odgovorili. Niso pa še vedeli, da gre zanje: Vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.

Dar, ki je lahko odvzet

Če judovski voditelji nočejo sprejeti Jezusa Odrešenika (in potegnejo za seboj ljudstvo), bo Bog dal odrešenje drugim. Tistim, ki po njem hrepenijo.

Zgodovinsko gledano: med Judi ni postalo veliko kristjanov. Krščanstvo se je po rimskem cesarstvu razširilo med pogani. Vse do nas v sedanjem času. Vendar naj nas ne zavede, češ da nam je zagotovljen status novega Božjega ljudstva. Ne, tudi nam je lahko ta Božji dar vere odvzet in dan drugim.

Vsakdo od nas ima oz. je delček Božjega vinograda, ki nam je zaupan. Bog pričakuje dober sad ljubeče povezanosti z Njim in nas med seboj. To ne pomeni, da Bog nekaj zahteva in hoče »od nas«. Ne. Bog želi »za nas«, za naše dobro. Bog nam pošilja ne le preroke, pač pa daje svojega Sina, da po njem v moči Svetega Duha prejemamo Božje življenje. Pomeni, da smo in živimo kot ljubljeni Božji sinovi in hčere.

Vera v Kristusa je zares dragocen dar in bi bilo resnično škoda, če bi ta Božji dar zanemarili ali celo zapravili.