Obstaja več razlogov, zakaj nekdo pretirano skrbi za lepšanje lastne javne podobe, čeprav je dejanska zasebna podoba lahko zelo drugačna. Eden od razlogov je lahko občutje sramu in strahu v smislu – me boste še vedno sprejemali, če boste spoznali, kdo v resnici sem, kakšen dejansko sem, če boste izvedeli vse o meni? Drugi razlog, ki je podoben prvemu, se lahko skriva v tem, da posameznik sam pri sebi ne more sprejeti določenih delov sebe, še manj pa jih želi predstaviti drugim. Pri tem ne gre toliko za prikrivanje nečesa pred drugimi, temveč najprej pred samim sabo. Primer tega je, ko pravimo, »da nekdo ni v stiku s tem občutjem ali vsebino«, kar ponavadi tudi rezultira v manjši pristnosti oz. avtentičnosti te osebe.

Tovrstno nadzorovanje, kako nas bodo drugi videli, je ponavadi zelo naporno. Terja veliko energije in ponavadi je zaradi tega človek manj pristen. Pristnost je namreč čimvečje ujemanje med tem, kakšen sem zasebno in kakšen sem na zunaj, pred javnostjo. To ne p...