Ne pozabimo – na stiske blizu nas
Ne pozabimo – na stiske blizu nas
V postnem času Slovenska karitas vabi k solidarnosti z ljudmi v stiski v jugovzhodni Evropi. Zbrana sredstva v 13. dobrodelni akciji Ne pozabimo – v lanski so dobrotniki darovali 106.041,05 evra – bodo namenjena za pomoč najrevnejšim družinam, otrokom in starejšim v BiH, Srbiji, Makedoniji in Albaniji, kjer se mnoge družine spopadajo s skromnim zaslužkom in visoko brezposelnostjo, starejši pa z nizkimi pokojninami. Karitas jim bo pomagala s paketi hrane, oblekami, šolskimi potrebščinami, sanitetnim, gradbenim in drugim materialom.
S. Vida Gerkman nudi medicinsko pomoč najrevnejšim Albancem. Foto: Ksenja Hočevar
Hude stiske vseh vrst se torej ne dogajajo le daleč proč od oči Evropejcev, temveč tudi v naši neposredni bližini, kar potrdi s. Vida Gerkman, ki je nekoč delovala v Ruandi in Burundiju, danes pa v Albaniji, kjer s pomočjo novomeške Karitas skrbi za delovanje ambulante in nego onemoglih na domu v Gramshu. Lani so sestre z zdravili in oskrbo pomagale 1131 ljudem, z opremo in obnovo pa 11 revnim družinam uredile dostojnejše bivališče.
»Pomoč nudimo družinam, v katerih ni dohodkov za obnovo hišo, za bolnike izposojamo bolniške postelje, invalidske vozičke, bergle, plenice, hrano, v hiši imamo menzo za revne šolarje, šiviljski tečaj … Najpomembnejše pa so še vedno topla beseda, poslušanje, razumevanje, obisk na domu,« poudari s. Vida.
Razlika med bogatimi in revnimi vse večja
V Afriki je bilo v mestu in na podeželju polno ljudi, v Albaniji so vasi vse bolj zapuščene zaradi slabih cest (ponekod jih sploh ni), oddaljenosti od šole, trgovine, bolnice, tržnice. »Razlika med bogatimi in revnimi je vse večja. Tu opažam večjo skrb za bolne, ostarele; drago zdravljenje do zadnjega diha družino spravi v še večje dolgove. Afriški človek ima Boga vselej na ustnicah, tu so ljudje precej brezbrižni. V Afriki so koče na podeželju v glavnem iz blata in skoraj brez opreme, tu je še veliko hiš iz kamna z malo preperele opreme, vse se ruši in zamaka. Za popravilo hiše gredo običajno oče in starejši sin, pa tudi mati kot služkinja, na delo v Grčijo,« razloži s. Vida.
Foto: Ksenja Hočevar
In doda prigodo, ki lepo ponazori življenje v Albaniji: »Želim priti do bolníce v hiši na nasprotnem bregu reke. Gledam v mrzlo vodi in iščem majavo brv, pa je ni nikjer. Že se začnem sezuvati, ko mi nek dolgin na nasprotnem bregu zakliče, naj počakam, in pove, da je brv odneslo. Pride do mene, si me nadane na hrbet in srečno prenese na drugo stran. Ta fant bi lahko bi Krištof, jaz, stara ženička, pa sem daleč od podobe Jezuščka.«
Darovalci lahko svoj dar nakažejo na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: 02140-0015556761, sklic: 00 2518, namen: Pomoč JV Evropa, koda: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.