Foto: Tatjana Splichal

Bi želeli biti podobni kralju, ki je izgubil oblast, a še vedno obupano ukazuje razpuščenim podložnikom? Ko prepustimo vajeti v roke svojim slabim navadam, se začnemo obnašati podobno nekraljevsko, svari sv. Tomaž Akvinski. Naša (že od prej ranjena, a zaradi slabe navade skoraj sesuta) svobodna volja sicer še vedno ukazuje telesu – a to jo uboga le toliko, kolikor se mu pač trenutno zazdi.

Povzročajo stalno nagnjenje k zlu in zasužnjijo naše sposobnosti

Slabe navade so – v nasprotju z dobrimi navadami, zaradi katerih smo stanovitnejši ter osebno in duhovno napredujemo – tudi mnogo bolj trdovratne in mamljive. Ko jih ponavljamo, se počutimo prijetno in udobno, saj se, kot ugotavljajo psihologi, ob njih v našem telesu sproščajo celo hormoni sreče. So »izvrsten« vsakdanji sprožilec, ki močno skrajša zavorno pot od skušnjave do grešnega dejanja. »Povzročajo stalno nagnjenje k zlu in zasužnjijo naše sposobnosti, ki so sicer ustvarjene, da bi delale dobro,« opozarja p. Tomaš Špidlík, a nas v isti sapi ohrabri, da nas vendarle nobena slaba navada ne more avtomatično prisiliti v greh, če se obrnemo k Bogu.

O svojih izkušnjah z njimi so spregovorili žena in mama štirih otrok Meta Halas, duhovnik Janez E. Rus in uršulinka s. Jana Rovtar. Kako se jim upirajo, si preberite v novi številki Družine.