V Vatikanu so včerajpredstavili poslanicopapeža Frančiška za 1. Svetovni dan ubogih, ki ga bo Cerkev vsako leto obhajalana 33. navadno nedeljo, letos bo to 19. novembra. Kot poroča Radio Vatikan, jenaslov poslanice Ne ljubimo z besedami, ampak zdejanji in izhaja izprvega Janezovega pisma: »Otroci, ne ljubimo z besedo,tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici« (1 Jn 3,18).



PapežFrančišek je ob koncu jubileja usmiljenja želel Cerkvi ponuditi svetovni dan ubogih,da bi »krščanske skupnosti po vsem svetu vedno bolj postajale konkretnoznamenje Kristusove ljubezni do zadnjih in najbolj potrebnih«. VsoCerkev in vse ljudi dobre volje je povabil, naj na ta dan »svojpogled uprejo na tiste, ki stegujejo svoje roke, vpijejo na pomoč in prosijonašo solidarnost«. To sonaši bratje in sestre, ustvarjeni in ljubljeni od enega nebeškega Očeta, pišepapež v poslanici in pojasni, kako želi z dnevom ubogih najprej spodbuditivernike, da se bodo odzvali na kulturo odmetavanja ter posvojili kulturosrečanja. Povabilo je namenjeno vsem, ne glede na versko pripadnost, da bi seodprli za delitev z ubogimi na različne načine solidarnosti, kar je konkretnoznamenje bratstva.

Janezovebesede »Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju inresnici« v ospredjepostavljajo nasprotje, ki se kaže med »praznimi besedami, ki so pogostona naših ustih, in konkretnimi dejanji«.  Ljubezenne priznava alibija: kdor namerava ljubiti kot je ljubil Jezus, mora njegovzgled narediti za svojega, predvsem ko gre za ljubezen do ubogih. Bog je namrečprvi ljubil in je iz te ljubezni dal samega sebe, svoje življenje. Takšnaljubezen ne more ostati brez odgovora, poudarja papež Frančišek in dodaja, daje Cerkev vedno razumela pomen vpitja ubogih. Pa vendar so bili trenutki, kokristjani niso slišali poziva h konkretni pomoči ubogim in so se prepustiliposvetni miselnosti. Toda Sveti Duh ni nehal pozivati, naj pogled upiramo vbistveno. Dvignili so se namreč mnogi moški in ženske, ki so na različne načinedarovali svoje življenje za služenje revnim, med temi pa je papež izpostavilzgled svetega Frančiška Asiškega.

Sveti očeopozarja, naj o ubogih ne razmišljamo samo kot o naslovnikih dobre prostovoljneprakse, ki jo opravimo enkrat na teden, ali dejanj dobre volje, da bi si pomirilivest. Te izkušnje, čeprav so koristne in veljavne, bi morale voditi v »resničnosrečanje z ubogimi ter dati mesto delitvi, ki postane življenjski slog«. Poklicanismo torej podati roko revežem, jih srečati, jim gledati v oči, jih objeti, jimdati čutiti toplino ljubezni, ki zlomi krog osamljenosti. »Njihovaroka, stegnjena proti nam, je tudi povabilo, da izstopimo iz svojih gotovostiin udobnosti ter prepoznamo vrednost, ki jo v sebi predstavlja revščina.«

PapežFrančišek v nadaljevanju poslanice spregovori o današnjem svetu, kjer s težavona jasen način prepoznavamo revščino. Pa vendar je pred nami vsak dan s svojimitisočerimi obrazi, zaznamovanimi z bolečino, izrinjenostjo na obrobja,nasiljem, mučenjem in zapiranjem, vojnami, odvzemanjem svobode in dostojanstva,nevednostjo in nepismenostjo, zdravstveno izključenostjo in s pomanjkanjemdela, s trgovino z ljudmi in suženjstvom, z izgonom in bedo, s prisilnomigracijo, našteva papež. »Revščina ima obraz žensk, moškihin otrok, ki so izkoriščani zaradi nizkotnih interesov, ki so zatirani spokvarjenimi logikami moči in denarja.«

Sveti oče obkoncu poslanice zapiše, naj ta svetovni dan postane močan poziv naši vestivernikov, da bomo vedno bolj prepričani, kako nam delitev z ubogimi omogočarazumeti evangelij v njegovi najgloblji resnici. »Uboginiso problem. So zaloga, iz katere lahko zajemamo, da bi sprejeli in živelibistvo evangelija«, poudarjapapež Frančišek.

Vir: RadioVatikan
Foto: arhivDružine