Želiš pridobiti uporabno znanje na področju informatike in računalništva, ustanoviti start-up podjetje na področju razvoja spletnih ali mobilnih aplikacij in hkrati pridobiti znanje na področju podjetništva, projektnega menedžmenta in poslovanja? Vse to in še več ponuja Fakulteta za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu. O študiju prihodnosti smo se pogovarjali z dekanom dr. Matejem Makarovičem.  

Študijski programi, ki jih izvajate na vaši fakulteti, so študiji prihodnosti. Koliko jih je in kako je z zaposljivostjo vaših diplomantov?

Za tehnično in programersko usmerjene na Fakulteti za informacijske študije izvajamo program Računalništvo in spletne tehnologije. Za tiste, ki so bolj družboslovno usmerjeni, a hočejo družboslovna in poslovna znanja povezati z informatiko, pa nudimo program Informatika v sodobni družbi. Oba programa imata tudi svoje neposredno nadaljevanje na magistrski stopnji. Na potrebe po obdelovanju velikih količin podatkov, na kar se danes vse bolj naslanja poslovanje, trženje, sprejemanje odločitev, se odzivamo z magistrskim programom Podatkovne znanosti. 

Letos prvič razpisujemo še dva nova magistrska programa – Poslovna informatika in Kibernetska varnost. In končno nudimo tudi doktorski študij Informacijska družba. Povpraševanje po vseh teh profilih ostaja visoko, zato zaposljivost ni problem. Večina naših diplomantov si najde delo še preden diplomira, v pomoč pa je tudi povezovanje z delodajalci v okviru prakse na dodiplomskih študijskih programih.

FIŠ je lani prvič pridobila vladno soglasje tudi za redni študij na programu računalništvo in spletne tehnologije. Kaj to pomeni za vašo fakulteto?

Gre za ukrep, ki ga je sprejela še prejšnja vlada – ravno zato, ker profilov, kot jih ustvarja naša fakulteta, na trgu primanjkuje. Nič nenavadnega ni, da je bil ta ukrep namenjen študijem informatike, računalništva in medicine. Za FIŠ je to pomenilo predvsem kadrovski izziv, saj smo morali bistveno okrepiti našo učiteljsko ekipo – s profili, ki jih v Sloveniji ni ravno v izobilju. Sicer pa imajo glavno korist študenti, ki so jim zdaj brezplačno na voljo programi, za katere so morali prej plačevati šolnino.

Poznani ste tudi po superračunalniku. Lahko poveste kaj več o tem?

Naš superračunalnik Trdina je eden od treh sestavnih delov konzorcija HPC RIVR, ki je najzmogljivejše superračunalniško omrežje v Sloveniji, uvršča pa se tudi med sto najzmogljivejših na svetu. Kot javna infrastruktura je prosto dostopen raziskovalcem, seveda pa lahko na njem delajo tudi naši študenti.

Superračunalnik Trdina. FOTO: FIŠ 

Kakšno je razmerje med javnim in zasebnim visokim šolstvom v okviru izobraževalne ponudbe? Ali med njima vidite kakšne pomanjkljivosti ali prednosti? Se izredno vpisane študente jemlje dovolj resno in imajo enake možnosti pri zaposlitvi?

Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu je javni visokošolski zavod, enako kot univerze v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Zasebna konkurenca nas ne moti. Res pa je, da so po prevladujočem vtisu v Sloveniji javne fakultete in s tem tudi njihove diplome večinoma uglednejše od zasebnih. Medtem ko je na ravni srednjih šol že samoumevno, da so zasebne ustanove lahko visoko kakovostne, kot to na primer velja za katoliške gimnazije, je na ravni visokega šolstva še vedno nekoliko drugače. Kar pa zadeva izrednega študija, na FIŠ zelo pazimo, da dobijo tudi ti študenti enake kompetenci kot redni – le z večjo fleksibilnostjo in dodatnim individualnim delom.

Fakulteta za informacijske študije. FOTO: FIŠ

V Novem mestu sicer obstaja zasebna univerza, a se ne želi vključiti v nastajanje državne univerze (Univerza v Novem mestu). Kakšen je vaš pogled na stanje?

V Novem mestu je že od devetdesetih let prejšnjega stoletja močno prisotno prizadevanje za oblikovanje javne univerze. Prejšnja vlada je imela za ta projekt precej posluha in zelo me veseli, da ga ima tudi sedanja. Osebno me je doletela odgovornost vodenja delovne skupine pri ministrstvu, ki je zadolžena za proučitev možnosti za oblikovanje javne univerze. Prej ali slej bo Novo mesto dobilo tako univerzo, pri čemer bo to projekt Slovenije, ne pa ene od političnih opcij. Obstoječa zasebna univerza bi bila po mojem mnenju dobrodošel partner pri nastajanju javne, saj bi bilo napačno, če bi kogar koli izključevali. Vendar pa hkrati razumem, da je zasebna univerza v bistvu zasebna lastnina, lastnik se lahko odloči tako ali drugače. Časi prisilne nacionalizacije pa so na srečo stvar preteklosti, predvsem pa lahko javno univerzo brez težav oblikujemo, tudi če zasebna pri tem ne želi sodelovati.

Raje krepimo človeške lastnosti, kot so: ljubezen, ustvarjalnost, razmišljanje onstran ustaljenih okvirov; tega umetna inteligenca nima. (Matej Makarovič) 

Sebastjan Kristovič je pred kratkim za spletni portal siol.net spregovoril o morebitni celoviti prenovi vzgojno-izobraževalnega sistema. Označil ga je za Titanik, ki se potaplja, orkester pa še naprej veselo igra. Se strinjate, da se vzgojno-izobraževalni sistem »utaplja« in da se delamo kot da tega ni?

Vsekakor je pravilno opozoril, da se ta sistem pogosto ne zna pravilno soočati z izzivi digitalnih tehnologij. S pravilno vzgojo in izobraževanjem moramo zagotoviti, da ne bomo postali sužnji tehnologije, ampak da bo tehnologija služila ljudem.

Katere so vaše ugotovite in kaj bi po vašem mnenju morali spremeniti, da se bo vzgojno-izobraževalni sistem postavil na noge?

Predvsem nima smisla tekmovati s tehnologijo v tem, kako trdo in hitro lahko delamo ali pa koliko si lahko zapomnimo, ker je ta tekma proti umetni inteligenci že vnaprej izgubljena. Rajši toliko bolj krepimo izrecno človeške lastnosti, ki jih umetna inteligenca ne more imeti: ljubezen, ustvarjalnost, razmišljanje onstran ustaljenih okvirov. To pa v resnici zahteva globoke spremembe v izobraževalnih sistemih, ne samo v Sloveniji, ampak globalno.

Predavanja na fakulteti. FOTO: FIŠ 

Kako ste povezani z Javnim raziskovalnim zavodom Rudolfovo - znanstvenim in tehnološkim središčem Novega mesta? Na kakšne način sodelujete in kakšno vlogo ter pomen mu kot fakulteta pripisujete?

Rudolfovo je vsekakor koristna pridobitev tako za gospodarstvo kot za visoko šolstvo v regiji. Z inštitutom trenutno sodelujemo z izmenjavo kadra, nekatere dodatne dejavnosti, ki zahtevajo uporabo določene opreme, skupno tudi zastavljamo nekatere nacionalne in predvsem mednarodne raziskovalne in razvojne projekte. V perspektivi vidim v inštitutu eno od baz za študentske prakse in tudi za zaposlovanje tistih naših diplomantov, ki imajo bolj raziskovalne ambicije.

Kakšne načrte za prihodnost imate na Fakulteti za informacijske študije?

Želimo si še več motiviranih študentov iz vse Slovenije in tudi tujine. Pri tem računamo tudi na našo najsodobnejšo opremo – s pametnimi tablami in videokonferenčnimi sistemi, ki omogočajo študentom, da se sami odločajo, ali bodo na predavanjih sodelovali v predavalnici ali pa kar od doma, v obeh primerih pa dobijo kakovostno študijsko izkušnjo. Fizične razdalje s tem danes niso več ovira. Sicer pa za prihodnost načrtujemo še program na umetniškem področju – seveda spet v povezavi z digitalnimi tehnologijami.