Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Praznična.

Zgodovina penečih vin sega v 17. stoletje, mehurčki pa so najprej obnoreli visoko družbo tistega časa. 

Šampanjci in peneča vina so se v ponudbi in uporabi sčasoma razširili, njihova cena pa je večinoma dostopna. Izjema so steklenice starih letnikov s posebej dragoceno vsebino. 

Mehurčki v vinu so postali del družinskih praznovanj, poslovnih srečanj, kulturnih prireditev in sprejemov športnikov ter skoraj obvezen del novoletnih zdravic in uličnega rajanja. 

Peneče vino po vsem svetu, šampanjec le v Franciji

Pri vrenju grozdnega soka v mošt in vino kvasovke večino sladkorja predelajo v alkohol. Pri šampanjcih in peninah poteka vrenje ne le v sodu, ampak tudi v steklenici, pri čemer nastaja ogljikov dioksid in z njim značilni mehurčki. O kraju in času nastanka penečih vin govorijo številne legende, Francozi pa so ime šampanjec tudi zaščitili.

Mehurčki v vinu so postali del družinskih praznovanj, poslovnih srečanj, kulturnih prireditev ter seveda novoletnih zdravic. FOTO: Pexels

Šampanjec je lahko samo tisto peneče se vino, ki ga po klasični šampanjski metodi pridobivajo v francoski pokrajini Champagne (Šampanji), kjer v več kot 5000 kleteh zori vino v približno milijardi steklenic. Francoska peneča vina drugih pokrajin se imenujejo cremant, čeprav so narejena iz istih sort grozdja in po enakem postopku kot šampanjci. 

Nemci pravijo penečim vinom Schaumwein, če so pridobljena po klasični metodi, ali Sekt, če so jih pridobili industrijsko, Italijani jih imenujejo spumante, Španci cava, Angleži sparkling wine, Rusi ruskoye šampanskoye in Krim sekt, pri nas pa se je že v času dr. Janeza Bleiweisa udomačilo ime peneče vino oziroma penina. 

Radgonska štajerska penina je bila prvič v prodaji leta 1852.

Dom Perignon – oče šampanjca

Čeprav so peneča vina okušali že prej, je uradni oče šampanjca benediktinski menih Dom Pierre Perignon (1638–1715), njegova domovina pa Francija. Kot glavni kletar v opatiji Hautervillers pri Epernayju je znal odlično mešati cuvée, to je vino iz različnih letnikov in okolišev. 

Podobno kot drugi tamkajšnji kletarji se je Dom Perignon trudil pridelati mirno in obstojno vino, pojav mehurčkov v vinu pa je motil njegov trud. Z uporabo močnih steklenic in plutovinastega zamaška, ki ga je privezal na steklenico, se je zmanjšal lom steklenic zaradi drugega vrenja. 

Navsezadnje se je pokazalo, da je hladnejše podnebje Šampanje primernejše za pridelavo grozdja, ki ne vsebuje preveč sladkorja, takšno grozdje pa najboljše za pridelavo penin.

S kozarcem s penino praviloma ne trkamo, ampak samo nazdravimo.

Bogata slovenska ponudba penin in bonton

Tuji, vse bolj pa domači poznavalci penin so prepričani, da imamo v slovenskih vinorodnih območjih za pridelovanje grozdja za penine odlične rastne razmere. Tako se vse več kletarjev lahko pohvali s peninami odlične kakovosti. Peničarska dejavnost pri nas se kaže v letni pridelavi več kot dva in pol milijona steklenic penečih vin in številom polnilcev, ki se je povzpelo na 70.

Penine imajo v sebi nekaj radostnega in lahkotnega. FOTO: Pexels

Ob šampanjcu ali penini bomo uživali, če bo steklenica ohlajena na od 8 do 10 stopinj Celzija. Odpiranje steklenice naj bo svečano in previdno. Z izjemo nekaterih dogodkov je namerno pršenje ali polivanje vsebine prej znak slabe olike kot pomembnosti. Če želimo odpreti steklenico brez poka, naj bo vsebina umirjena, roka mirna, steklenica pa naj leži pod kotom 45°.

Uradni oče šampanjca je benediktinski menih Dom Pierre Perignon.

Navadno uživamo najprej z očmi, zato točimo počasi v nagnjen kozarec. Čeprav so bili prvotni kozarci nizki, so pozneje prevladali ozki in visoki tulipasti in piščalasti, v katerih lahko opazujemo dolge verige drobnih mehurčkov. 

Čim starejša je penina, toliko drobnejši so mehurčki, a tudi dražji. S kozarcem s penino praviloma ne trkamo, ampak samo nazdravimo, če pa se tej navadi le ne moremo upreti, naj bo trkanje nežno, kot so nežni mehurčki v kozarcu.

Svežo mlado penino lahko pijemo tudi brez hrane, bolj pogosto jo postrežemo ob sladkih in slanih prigrizkih. Penina je odličen aperitiv, saj ima mehurčke, ki vzbudijo željo po hrani, in nima preveč alkohola, ki bi nam zameglil um. Zrele penine prijajo tudi kot vino in se prilegajo k izbranim jedem kosila.

Podobno kot snežinke, ki plešejo na poti z neba do tal, imajo tudi penine v sebi nekaj radostnega in lahkotnega. Obojih se veselimo, kljub temu da se nam nenehno izmikajo. Naj nas spomnijo, da bomo v letu 2022 gojili radost in lahkotnost in bomo zato deležni več blagrov, po katerih hrepenimo in jih na zemeljskem potovanju še kako potrebujemo.

Prebrali ste del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, zima 2021. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 4,95 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Sledite reviji Praznična tudi na Facebooku in Instagramu.