Nazarij, dedič apostola
Nazarij, dedič apostola
Celjska Mohorjeva družba je izdala zgodovinski roman Nazarij, dedič apostola in roman Sabine Koželj Horvat o Josipu Jurčiču Deseta dežela.
Celjska Mohorjeva družba je izdala zgodovinski roman Nazarij, dedič apostola in roman Sabine Koželj Horvat o Josipu Jurčiču Deseta dežela.
Zgodovinski roman o času prvih kristjanov
P. ddr. Herman-Josef Zoche je avtor zgodovinskega romana o času prvih kristjanov z naslovom Nazarij, dedič apostola.
V njem je podal doživeto in dinamična pripoved iz časa prvih kristjanov, ko je še pred leti veličastno Rimsko cesarstvo izgubljalo svojo mogočnost. Med kaotičnim dogajanjem, polnim bojev za prestol, spremljamo Nazarija in nekatere sokristjane, ki se v nemirnem času trudijo, da bi poenotili tudi vse bolj razklano krščansko občestvo. Čeprav imamo spočetka občutek, da bo vrtinec usode vplival zlasti na medčloveške odnose romanesknih likov, na koncu vpliva na celoten ustroj krščanske vere.
Rim, nekaj let po smrti velikega apostola Pavla
Rim, nekaj let po smrti velikega apostola Pavla. Na ulicah se bijejo ulični boji, različne družbene skupine so vpete v boj za prestol, ki je zaradi nestanovitnih cesarjev nestabilen.
Med hišami še pred leti veličastne in v svetu neprimerljive prestolnice Rimskega cesarstva se zdaj vijejo družbeni izobčenci, z njimi pa bolezni in nemir. Vojaščina je enkrat zvesta eni strani, drugič drugi – bratstvo, ki je pojilo vojake, je umrlo, zdaj je vsak zase.
Vrstijo se izdajstva, izdajstvom sledijo usmrtitve, usmrtitve ustrahujejo ljudstvo, strah pa vodi v nova izdajstva. Mesto je ujeto v začarani krog, iz katerega rešitev najdejo redki posamezniki, ki sredi vihre ohranijo človeško dostojanstvo in moralo.
V teh okoliščinah se znajde tudi mladenič Nazarij, ki ga posrka in življenjsko zaznamuje neusmiljen vrtinec usode. Razpet med rimsko vojsko, tovariši, uporništvom, krščanstvom in Lucijo, svojo simpatijo, se bo moral za preživetje prignati do svojih duševnih in telesnih skrajnosti, obenem pa najti tisto, kar je v srcu njegove vere: ljubezen.
Herman-Josef Zoche, avtor zgodovinskega romana o Nazariju. Vir: splet
Zares trdno je le tisto, kar je zgrajeno na duhu
Avtor ddr. Herman-Josef Zoche je dogajanje iz časa prvih kristjanov rekonstruiral s posebno občutljivostjo do avtentičnosti in pristnosti zgodovinskega trenutka, zato že pozabljene in starodavne stavbe v romanu zaživijo, kot da bi se sprehajali med njimi.
Še posebej tenkočutno je opisal njihov propad, ki izkazuje krhkost tistega, kar je zgrajeno na bogastvu. Tako Nazarij kot bralec se bosta morala soočiti s spoznanjem, da je zares trdno zgolj tisto, kar je zgrajeno na duhu.
P. ddr. Herman-Josef Zoche (1958) je študiral filozofijo in teologijo, doktoriral iz katoliške teologije, raziskovalno pot nadaljeval s študijem ekonomije in socialnih ved ter nazadnje drugič doktoriral iz filozofije.
Vstopil je v red Bratov skupnega življenja (Brüdern von gemeinsamen Leben, avguštinski red), leta 1987 pa je bil posvečen v duhovnika. Pripravlja publikacije, seminarje in predavanja iz poslovne etike za vodje organizacij, s svojimi monumentalnimi leposlovnimi deli pa se je proslavil tudi kot pronicljiv pisec zgodovinskih romanov.
Jurčičeva rojstna hiša na Muljavi. Foto: Ivo Žajdela
Sabina Koželj Horvat: roman o Josipu Jurčiču Deseta dežela
»Kdo bi bili, če se ne bi rodili tem staršem, v tem okolju in v tem času? Kdo in kakšni bi bili, če nas ne bi veliki možje in žene skozi stoletja izoblikovali v narod s točno tako kulturo, zgodovino in jezikom? Kam bi zarinili svoje korenine, če naši predniki ne bi zvesto rahljali prsti dediščine in izročila?,« beremo v uvodu v roman Sabine Koželj Horvat Deseta dežela.
Sabina Koželj Horvat je v sodobnem mladinskem romanu Deseta dežela izrisala doživetja najstnikov Eme in Jakoba, ki sta v seminarski nalogi iz ječe šolskih učbenikov izpustila Josipa Jurčiča.
Skozi razpoke skrivnostno povezanih svetov sta ga osebno spoznala v času, ko je bil otrok, dijak, študent in urednik.
Josip Jurčič je oral ledino slovenske proze
Josip Jurčič je v 37 letih svojega življenja oral ledino slovenske proze in ustvaril na desetine legendarnih junakov, ki so svojo nesmrtnost dobili v črticah, povestih, novelah, dramskih delih, humoreskah in pripovedkah. Predvsem pa je premaknil veliko skalo, s katero je bil zapečaten ustvarjalni izvir najbolj kraljevske med literarnimi zvrstmi: napisal je prvi slovenski roman Deseti brat. Za lažji sprehod med najbolj znanimi fabulami v vrtu Jurčičeve proze bo bralcu koristil kratek vodnik ob koncu knjige.
»Vsaka knjiga je stik različnih svetov. In človek, ki zares zna brati, se spremeni v svečenika v posvečenem templju. Kdor pa si zares upa, stopi tudi skozi portal Krjavljeve koče. Kaj bo iz oči v oči rekel pisatelju, ki ga že 140 let ni več?
Kaj bo rekel njegovemu prvencu, liku, ki se skozi večnost odkupuje za svoj greh ter rešuje svoj in naš svet? Kaj si bo mislil, ko se bo znašel v soočenju zadrgnjene Zgodnje Danice in razpuščenega Playboya? Včasih je treba kakšno miljo prehoditi v tujih čevljih. Si upate obuti čevlje desetega brata?,« je v spremni besedi zapisala urednica Saška Ocvirk.
Spominska plošča na Jurčičevi rojstni hiši na Muljavi. Foto: Ivo Žajdela
Deseta dežela je izjemen poklon Jurčičevemu delu
Sabina Koželj Horvat je svoj romaneskni prvenec izdala pri Celjski Mohorjevi družbi. Pri tej založbi je svoj prvenec Jurij Kozjak, slovenski janičar leta 1864 izdal tudi Josip Jurčič.
Deseta dežela kot izjemen poklon njegovemu delu ni po naključju namenjena mladim bralcem. Od novih rodov je namreč odvisno, ali bodo nevidne zlate niti naš svet tudi v prihodnosti še trdno držale skupaj.
V Jurčičevem letu, 140 let po njegovi smrti, razmišljamo ravno o tem – kdo smo, kam gremo in kakšen svet želimo soustvariti našim zanamcem.
Sabina Koželj Horvat, rojena 1972 v Ljubljani, je doma iz Zagradca ob Krki na Dolenjskem. Slovensko besedo širi izven meja Slovenije s poukom slovenskega jezika in kulture v Osijeku, pod okriljem slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Na Hrvaškem je do leta 2020 vodila Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz.
Pri Celjski Mohorjevi družbi so doslej že izšle njene knjige Ogenjček išče ognjišče (2000), Ogenjček in nočna lučka (2001), Ogenjček in skriti dnevnik deda Mohorja (2002), Siv las (2003) in Kokoške s Koroške (2004).
Sabina Koželj Horvat Vir: splet