Na sejmu, ki je bil do danes namenjen strokovni javnosti in založnikom, od jutri pa vsem obiskovalcem, svojo knjižno in drugo ponudbo razstavlja okoli 4200 razstavljavcev, kar je desetino več kot lani. Med vsebinami, ki so tokrat v ospredju, je napredovanje umetne inteligence na področju založništva in prevajalstva, dogodek, na katerega so organizatorji še posebej ponosni, je sobotni nastop Salmana Rushdieja, ki bo spregovoril o svoji zadnji knjigi Victory City.

Satovje besed

Obiskovalci se sprehodijo skozi slovenski paviljon, ki ga je Studio Sadar zasnoval na podlagi gesla slovenskega gostovanja, Satovje besed. Središčno mesto v njem imajo novejše knjige slovenskih avtorjev, ki so izšle pri tujih založbah in si jih obiskovalci lahko vzamejo v roke, dva zamejena prostora pa sta namenjena različnim dogodkom. Po besedah dr. Amalije Maček, programske svetovalke slovenskega gostovanja, so obiskovalci nad paviljonom navdušeni, zlasti zaradi njegove zračnosti, pridušenih barv in tega, da za razliko od gostujočih držav v preteklih letih okna niso zakrita, kar vse prispeva k umirjenemu ozračju.

Ljubljanski manifest

Med temami, ki so v ospredju gostovanja, je pomen poglobljenega branja, ki krepi kritično mišljenje, kognitivno empatijo in socialne veščine, ključne za informirane državljane v demokratični družbi. O tem govori ljubljanski manifest, ki ga je podpisalo že več znanih svetovnih imen. Še drug pomemben poudarek slovenskega gostovanja, zaradi katere so organizatorji sploh izbrali Slovenijo, je poezija, področje, na katerem imamo po mnenju nemških gostiteljev ponuditi največ. Predstavili so antologijo sodobne slovenske poezije Moj sosed na oblaku in avtomat, ki izvrže škatlico s pesmijo katerega slovenskega pesnika, ter med drugim spregovorili o Srečku Kosovelu. Zelo naklonjenega odziva je bila deležna pesnica Miljana Cunta, ki je na otvoritveni slovesnosti v govoru spregovorila o pomenu samote in tišine pri ustvarjanju ter vlogi poezije pri povezovanju ljudi.

Diši po slovenskih dobrotah

Obiskovalci pa lahko Slovenijo spoznavajo tudi kulinarično. Na jedilniku sejemske restavracije je tako med drugim mogoče najti bohinjsko postrv v ajdovi moki, goveji golaž, kruhove cmoke v gobovi omaki in prekmursko gibanico.