Nathalie Becquart: vloga ženske eno ključnih cerkvenih vprašanj
Nathalie Becquart: vloga ženske eno ključnih cerkvenih vprašanj
»Moje delovno mesto je nekoliko prepoznavno in da, rekla bi, da je odgovorno. Seveda ne gre zame, vendar mi številne ženske pravijo, kako je dejstvo, da sem na tem položaju, zanje znamenje upanja,« je v pogovoru za nemške katoliške medije povedala Becquartova, ki je kot podtajnica sinodalnega tajništva tudi prva ženska z glasovalno pravico na škofovski sinodi.
Vprašanje vloge žensk v Cerkvi je znamenje časa in je resnično eno ključnih vprašanj današnje dobe.
Kot je pojasnila, poskuša biti glas mnogih žensk, obenem pa živeti skromno in duhovno. »Trudim se, da bi služila Cerkvi in drugim predstavljala ženski obraz Cerkve. Vprašanje vloge žensk v Cerkvi je znamenje časa in je resnično eno ključnih vprašanj današnje dobe,« je dejala redovnica.
Glede vesoljnega sinodalnega procesa in »sinodalne poti« posameznih krajevnih Cerkva je Becquartova dejala: »Ta sinoda je na nek način poziv krajevnim Cerkvam, naj se z novega vidika ozrejo na svojo sinodalno pot. Kajti sinodalnosti se vsi skupaj šele znova učimo in spoznavamo, da to ni enostaven proces.« Vesoljna sinoda je naslovljena na vse, je dejala redovnica, nekatere države in škofije pa imajo svoje lastne postopke: »Ampak ta ista Cerkev je poklicana, da postane bolj sinodalna in skupaj izpelje sinodalni proces.«
Znebite se klerikalnega pogleda na Cerkev
Becquartova je spomnila, da je bilo na začetku Cerkve »veliko sinod in koncilov«: »V mnogih letih in stoletjih hierarhičnega pogleda na Cerkev smo izgubili občutek, da smo najprej občestvo. Današnji izziv je vzpostaviti sinodalno pastoralno službo in sinodalno vodstvo. To je dolga pot, saj je za nami toliko stoletij klerikalnega cerkvenega pogleda, ki se ga moramo znebiti.«
Pri doživljanju Cerkve kot občestva bratov in sester v Kristusu bi morali imeti besedo vsi, zlasti najrevnejši in tisti, ki je sicer nimajo.
In še: »Znova moramo najti vizijo Cerkve, v kateri smo najprej vsi skupaj krščeni, poklicani, da smo misijonarski romarji in Božje ljudstvo, ki opravlja skupno poslanstvo.« Po besedah Becquartove gre za doživljanje Cerkve kot občestva bratov in sester v Kristusu: »Tu bi morali imeti besedo vsi, zlasti najrevnejši in tisti, ki je sicer nimajo. Toda da bi to zares udejanjili, je potrebna dolga pot spreobrnjenja.«