Včasih naklonijo svoj glas protestnim strankam, včasih kaki novi stranki, ki izpostavi samo eno perečo temo, sicer pa se za njihovo naklonjenost borijo uveljavljene politične stranke, saj prav oni lahko obrnejo rezultat v eno ali drugo smer.

V Sloveniji je ta skupina volivcev zelo velika, morda v deležu celo največja v Evropi. To je posledica organizacijske in kadrovske šibkosti političnih strank. Politične stranke so nujno potrebne za delovanje demokracije, hkrati pa ovirajo druge interesne skupine v družbi pri uveljavljanju njihovih interesov mimo demokratičnega procesa. 

V Sloveniji je najmočnejša interesna skupina (ime vstavi po želji): družbenopolitičnih delavcev, ponosnih dedičev Zveze komunistov, stricev iz ozadja, čebinarjev, udbomafije, dedičev vzporednega mehanizma. 

Njeni ekonomski interesi so zelo ogroženi, če imata ključno vlogo pri vladanju stranki SDS in NSi, ki edini nista v njenem vplivnem območju. Tudi močna avtonomna levosredinska stranka tej interesni skupini ne ustreza (težave so imeli s preveč avtonomnima in priljubljenima Drnovškom in Pahorjem). 

Zato poskušajo prek svojega najmočnejšega vzvoda za vpliv v družbi, prek dominantnih medijev, oslabiti stranke, na katere nimajo vpliva, in kadrovsko urejati stranke v svojem vplivnem območju.

V zadnjih dveh letih so vodili agresivno kampanjo o nemogočih razmerah, za katere naj bi bila odgovorna vlada. Vladne stranke so se poskušale zoperstaviti tem napadom z izdatnimi socialnimi transferji prebivalstvu in številnimi infrastrukturnimi projekti. 

Žal ne dovolj uspešno. Vodilni vladni stranki sta sicer povečali svojo prisotnost v državnem zboru, a ne dovolj, da bi vladali. Praktično vse politično neprofilirane volivce je pritegnila stranka, ki se je pred manj kot pol leta pojavila iz slovenskega medijskega močvirja.

Ta stranka je že izpolnila večino pričakovanj svojih volivcev. Obljubljali so »svobodo«, ki je definirana tako, da interesi najmočnejše slovenske interesne skupine niso ovirani, in vsaj nekaj časa bomo to »svobodo« zares prisiljeni uživati. 

Golobova vlada bo nadaljevala začete infrastrukturne projekte odhajajoče vlade, tako kot sta vladi Bratuškove in Cerarja spoštovali osovraženi ZUJF. Tudi žica na meji bo ostala, dokler bodo v BiH desettisoči migrantov. 

Največjo aktivnost nove oblasti si lahko obetamo na področju konsolidacije monopola na medijskem in pravosodnem področju. Tu bodo z revanšizmom poskušali zakrpati razpoke, ki jih je povzročil dveletni intermezzo, ko so bili na oblasti »napačni«. 

Kdor želi, da bo čez štiri leta politična bitka v Sloveniji bolj normalna in evropska, se bo moral postaviti v bran žrtvam revanšizma Golobove vlade.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (17/2022).