V četrtek, 19. aprila, so predstavniki koprske škofije v prostorih Škofije Koper predstavili prenovo stare samostanske stavbe ob cerkvi v Strunjanu v pastoralni dom.

Projekt pastoralnega doma so predstavili Božo Rustja, Slavko Rebec, škof Jurij Bizjak, Bojan Ravbar in Tihomir Busija.

Sveta Marija od Prikazanja

Najprej je škof Jurij Bizjak orisal zgodovino strunjanskega svetišča. Prvotna cerkvica je na strunjanskem griču, kolikor nam je znano, stala že okoli leta 1200. Zanjo so skrbele redovnice benediktinke, ki so imele svoj samostan pri cerkvici sv. Basa, kjer je danes vila Tartini. Po njihovem odhodu iz teh krajev, okoli leta 1221, so zanjo skrbeli patri benediktinci, ki so živeli v samostanu onkraj solin, v tej cerkvici pa so se zbirali čez dan k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih. Ko so benediktinci ob koncu 14. stoletja samostan zapustili, so svetišče prevzeli duhovniki iz Pirana, ki so ga nato upravljali okroglih 500 let: do začetka 16. stoletja (100 let) so prihajali iz Pirana, od takrat naprej pa so do začetka 20. stoletja (400 let) imeli v Strunjanu stalnega duhovnika, ki je bival v kaplaniji poleg svetišča.


Cerkev in stavba prihodnjega pastoralnega doma (desno)

Najbolj pomembno leto v zgodovini strunjanskega svetišča je bilo leto 1512. V noči na 15. avgust se je pri vratih stare cerkvice čuvajema vinogradov Giovanniju Grandiju in Pietru di Zagabria prikazala Marija z naročilom: »Recita župniku, naj popravi to cerkev, sicer gorje Piranu!« Po tem dogodku se je cerkev preimenovala v Sveta Marija od Prikazanja (Santa Maria della Visione) in kmalu postala pomembna istrska božja pot, ki se je priljubila vsem, tudi oddaljenim romarjem in obiskovalcem.

Od leta 1961 župnija Strunjan

Leta 1907 je tržaški škof Nagl cerkev izročil v upravo frančiškanom italijanske province iz Trenta, ki so svetišče upravljali do leta 1955 (48 let), ko je upravo prevzela slovenska frančiškanska provinca. Dne 15. marca 1961 je apostolski administrator dr. Mihael Toroš kaplanijo Strunjan povzdignil v župnijo Strunjan, odlok pa je stopil v veljavo 25. marca 1961. Slovenska provinca je Župnijo Strunjan upravljala do konca julija 2014 (59 let), ko je upravo župnije ponovno prevzela Škofija Koper.


Sedanje stanje stavbe za dom

Atrijska stavba ob cerkvi v Strunjanu je bila pod upravo italijanske province dograjena leta 1926 kot romarska hiša in prenočišče za romarje, ki so prihajali tudi iz oddaljenih krajev. Število romarjev in pohodnikov tudi v današnjih časih ponovno narašča, še bolj pa se po vsej škofiji krepi število različnih župnijskih in škofijskih pastoralnih teles ter skupin, ki tako za svoje izobraževanje in izpopolnjevanje, kakor tudi za dopust in razvedrilo, potrebujejo ustrezne prostore. Zato je po besedah škofa Bizjaka na škofiji dozorel sklep, da stavbo (nekdanji romarski dom) obnovimo kot pastoralni dom za duhovno in kulturno oskrbo obiskovalcev.

Ljudje na dom komaj čakajo

Kot je dejal strunjanski župnik Bojan Ravbar ljudje v Strunjanu komaj čakajo in si želijo, da bi stavba zaživela. Strunjan je bil za Istro znano in priljubljeno romarsko središče vse od leta 1512. Do začetka 20. stoletja ga je oskrbovala piranska župnija. Ob prvotni stari stavbi so načrtovali romarski dom in ga leta 1914 dokončali. Po koncu druge svetovne vojne so dom Cerkvi odvzeli in ga spremenili za dve leti v zapor (v zvoniku je bil stražar z brzostrelko), kasneje je bil tu zavod in šola Elvire Vatovec. Ko je ta šola zgradila svoje prostore, je bila stavba vrnjena župniji. Zadnja leta čaka na obnovo. Zdaj je po besedah župnika Ravbarja prišel čas za to. »S to obnovo bomo poskrbeli za potrebne prostore župnije, od prostorov za verouk, razna srečanja in dejavnosti (za starše, Karitas, pevski zbor, prireditve, predavanja, druženje), do uradovanja in stanovanjskih prostorov za duhovnika.« Po mnenju župnika bo zelo pomemben prostor, nekakšna mini galerija, za hranjenje in predstavitev ex-voto (zahvalnih slik in predmetov), ki so se skozi stoletja zbirali in hranili vse do danes. Najstarejši je iz leta 1695.

Dejavnosti pastoralnega doma

Generalni vikar Slavko Rebec je bolj podrobno predstavil dejavnosti pastoralnega doma. Dejal je, da bo pastoralni dom Morska zveza deloval v okviru Zavoda sv. Hieronim. Kot izhaja iz imena, skušajo slediti stari tradiciji okolja, saj je bila domovina sv. Hieronima na tem širšem območju, sam sv. Hieronim pa je pomembna osebnost te pokrajine.


Pročelje stavbe za dom

Zavod sv. Hieronim bo zavod za pastoralno in človekoljubno dejavnost, namenjen za pastoralne, vzgojne, kulturne, izobraževalne dejavnosti, ki jih bo škofija izvajala na celotnem območju, še posebej pa na tem južnem delu škofije. Zakaj je dom potreben? Po Reberčevih besedah ga rabijo že zdaj, še bolj pa ga bodo v prihodnosti. Poskušajo slutiti potrebe ljudi, vernih in nevernih. Že vnaprej želijo postaviti strukturo, ki bo sledila tem potrebam, zlasti po duhovni rasti in po duhovnem oddihu oziroma oddihu, ki je povezan z duhovno noto.

Od pastoralne dejavnosti do oddiha

Najprej bo dom namenjen pastoralni dejavnosti, podpori verskim obredom za župnijo, zlasti ob praznikih. Hiše nikakor nočejo »iztrgati« iz župnije. Dom bo služil podpori romarjem v romarski cerkvi (za sprejem, pogostitev, prenočitev). Tako bo romanje lahko postalo tudi nekajdnevno. Služil bo druženju po mašah (agape). Tu bodo prirejali duhovne vaje, pripravo na prejem zakramentov (v Istri nimajo prostora za to), srečanja za različne sodelavce iz škofije (za srečanja ŽPS, usposabljanje za duhovnike), služil bo za skupna bivanja različnih skupin (animatorji, za pevske vaje zborov), za prostočasna druženja za različne generacije, za počitniške dejavnosti (oddih za duhovnike, župnijske in škofijske sodelavce), za počitnice za organizirane župnijske skupine, za seminarje in izobraževanja, za kulturne dejavnosti (razstave v atriju, filmi, gledališče, koncerti, kulturno-umetniške delavnice, umetniške kolonije). Za vse te bodo s prenovitvijo pripravili tudi sobe oziroma prenočišča (nekaj jih bo namenjenih družinam), dom bo omogočal gostinsko dejavnost (ob poroki bo tu možna tudi pogostitev). Podobni domovi so na Mirenskem gradu in pri sv. Jožefu v Celju.

Končali naj bi do velike noči prihodnje leto

Škofijski ekonom Tihomir Busija je opisal potek prenove in financiranje. Aprila so začeli s pripravljalnimi deli in delo naj bi končali do velike noči prihodnje leto. Stroške bodo pokrili iz različnih virov: od prodaje zemljišč, od darov dobrotnikov in pomoči župnij. Celotna investicija bo 1,7 milijona evrov. Dela bo izvedel Kolektor CGP, strojne in elektro inštalacije bodo stale okrog 600.000 evrov (sredstva iz darov in pomoči). Želijo tudi obnoviti župnišče, saj župnik živi v neprimernih prostorih (v prvi fazi bo imel sobo v domu).

Foto: Ivan Rampre