Karikaturist Boris Oblak iz Gorenje vasi v Poljanski dolini je po dokončanem študiju likovne pedagogike počel marsikaj: v programu Projektno učenje mladih se je ukvarjal z mladino in izobraževanjem odraslih, vodil delavnice in upravljal kulturni center v Šubičevi hiši ter celo bobnal v več glasbenih zasedbah. V zadnjih desetih letih pa so, pravi, karikature prerasle vse in se iz hobija prelevile v poklic.

Zakaj ravno karikature

»Karikature so mi bile od nekdaj všeč,« pove. »Verjetno so razlog, da sem se tega lotil, Trobčeve karikature v Nedeljcu, ki smo ga imeli naročenega doma. Povod pa je bilo prvo naročilo, ko so me še kot študenta prosili, da narišem sovaščana. Takrat sem sprejemal naročila z različnih likovnih področij, med študijem so mi bila vsa zelo všeč, nisem pa vedel, v katero smer me bo ustvarjanje peljalo. Imel sem to srečo, da je bila tista prva karikatura človek s krasnim kljukastim nosom in črnimi brki in ga je bilo zelo enostavno narediti prepo...