Kristjani v Aleppu so zaskrbljeni glede usode dveh duhovnikov, ki so ju ugrabili uporniki. Armensko-katoliški duhovnik Michel Kayval in grški pravoslavni duhovnik Maher Mahfouz sta v začetku februarja z avtobusom potovala iz Aleppa proti Damasku, je s sklicevanjem na armensko-katoliškega škofa v Aleppu, Boutrosa Marayatija, poročala človekoljubna ustanova Pro Oriente.

Oba duhovnika sta bila na poti proti hiši Don Boskovih salezijancev v Kafrunu. Okoli trideset kilometrov iz Aleppa so avtobus napadli uporniki, preverili dokumente potnikov in nato oba duhovnika prisilili k izstopu. Uporniki so pojasnili, da bodo 'zahteve še sporočili', vendar niti cerkveni predstojniki niti svojci obeh duhovnikov zaenkrat še niso dobili nobeih podatkov o ugrabljenih.

Ob koncu tedna so se v mestu Hassake zbrali številni kristjani in tam postavili ulično zaporo, na kateri so zanetili avtomobilske gume, s čimer so protestirali proti ugrabitvi rektorja državne gimnazije Al-Furat, kristjana Jacka Mardinija, ki so ga oboroženi možje odvedli sredi belega dne in ga po dveh urah ponovno izpustili na prostost. V njegovem primeru ni šlo za zahtevo po odkupnini, ampak za vprašanja, povezana z dejavnostjo tamkajšnje univerze. Kot poroča Pro Oriente, so ugrabitve postale sredstvo izsiljevanja tudi v primeru reševanja osebnih in družbenih sporov.

V preteklih tednih se je zgolj v mestu Hassake zgodilo okoli petdeset ugrabitev. V polovici primerov je šlo za kristjane – pogosto zdravnike, odvetnike, ali pa zaposlene v svobodnih poklicih.

Sirski pravoslavni metropolit v Hassaki, Mar Eustathios Matta Roham, je pri omenjeni ustanovi poročal tudi o ustrahovanju kristjanov. Že v lanskem novembru so različne skupine 'Svobodne sirske vojske' vkorakale v sosednji Ras-al-Ayn in poskrbele za to, da so morali skoraj vsi krščanski prebivalci mesto zapustiti.

Nato so pripadniki milice pričeli s sistematičnim pustošenjem svetišč v t.i. 'cerkveni ulici' – napadli so sirsko-katoliško cerkev Marije Magdalene in armensko apostolsko Jakobovo cerkev. Namen akcije je bil očitno prestrašiti tamkajšnje kristjane, da ne bi niti pomislili na vrnitev na svoje domove.

Januarja so v neki cerkvi k sreči pravočasno preprečili bombni napad, je še pojasnil metropolit Mar Eustathios. 'Cerkveno ulico' trenutno ščitijo kurdi, kar do neke mere pomeni olajšanje; kurdi so namreč prekrili vse protikrščanske napise na stavbah. Metropolit poudarja, kako je edina želja prebivalcev Ras-al-Ayna, da bi uporniki mesto nemudoma zapustili. Ljudje, ki so pred tem kritično ocenjevali skorumpirano vlado, si zdaj postavljajo vprašanje, ali niso nekatere uporniške skupine, ki agitirajo proti verski svobodi in varnosti premoženja, še dosti bolj skorumpirane.

Italijanska Karitas število žrtev sirske vojne trenutno ocenjuje na okoli šestdeset tisoč. Na sto tisoče Sircev je zapustilo domovino in prebegnilo v inozemstvo, v Siriji pa najmanj poltretji milijon ljudi še vedno potrebuje nujno pomoč. Italijanska Karitas podpira tudi sestrske organizacije v Libanonu, Turčiji in Jordaniji, saj te skupno pomagajo več kot sto tisočim sirskim beguncem. V Libanonu bejrutska Karitas podpira okoli štirideset tisoč beguncev, od teh je vsaj polovica otrok. Turška Karitas je pod svoje okrilje sprejela dva tisoč begunskih družin, ki jim pomaga tudi z medicinsko oskrbo in psihološkim svetovanjem. Jordanska Karitas skrbi za šestdeset tisoč sirskih beguncev v Amanu, Irbidu, Madabi in Mafraqu in jih oskrbuje s hrano, odejami ter grelnimi napravami.

Predsednik sirske Karitas, kaldejsko-katoliški škof Antoine Audo iz Aleppa, je za Radio Vatikan povedal, da njegova organizacija kljub hudim težavam in nevarnostim pomaga na deset tisoče ljudem predvsem v Damasku, Aleppu, Homsu in Hassaki, vendar število pomoči potrebnih nenehno narašča. Škof sam v škofijskem dvorcu že več mesecev živi brez ogrevanja: »Težko je, vendar moramo pomisliti na družine v Aleppu, ki so brez elektrike, brez kurjave in brez osnovnih živil.«

»Podpiramo demokratične reforme«, je škof poudaril v pogovoru za Radio Vatikan: »Toda bojimo se, da bodo tudi pri nas oblast v roke dobili islamisti, tako kot v Egiptu, Tuniziji in Libiji.« Še vedno upa na dialog, na svobodne volitve in pluralizem, predvsem na način razmišljanja, 'ki bi sprejel slehernega drugače mislečega'.

Foto: splet