Na praznik sv. Štefana (26. decembra) so koledniki, združeni v Trikraljevski akciji, začeli koledovati in tako ljudem prinašati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta Jezus Kristus, blagoslov in voščila. Razveseljujejo s petjem, hkrati pa zbirajo prispevke za človekoljubne in pastoralne projekte slovenskih misijonarjev in misijonark po svetu.

Slogan letošnjega koledovanja, ki traja do svetih treh kraljev (6. januarja), je Naše veselje za srečo drugih. Tokrat bodo državne ustanove in škofije obiskovali koledniki iz župnije Kranj-Šmartin.

Misijonsko središče Slovenije (MSS) je ob akciji pripravilo revijo, v kateri so predstavljeni projekti misijonarjev in dežele, kamor so zbrana sredstva namenjena, brošuro z opisom izvedbe Trikraljevske akcije v župniji s katehezama, predlogom oblikovanja maš za otroke, vzorcem koledovanja in koledniškimi pesmimi, identifikacijsko izkaznico, na kateri sta žig župnije in podpis župnika, ki s tem jamči, da se bodo zbrana sredstva oddala v Misijonsko središče Slovenije, ter plakat, na katerega napišete datum obiska kolednikov pri družinah in ga razobesite v župniji. Koledniki delijo tudi letake, ki ljudi ozavešča o projektu in porabi denarja. MSS ponuja tudi možnost izposoje vzorcev koledniških oblek in vseh dodatkov.

MSS obuja običaj koledovanja od leta 1994. Dodali pa so mu tudi dobrodelno noto. Koledniki pa pri MSS imenujejo tudi novi evangelizatorji, saj z njimi veselo oznanilo znova prihaja v sekularizirane domove mest in vasi.

Lani so v Trikraljevski akciji zbrali 334,932 evra, ki jih je prejelo 13 misijonarjev v 10 državah.

Srečanja kolednikov

Ob koncu Trikraljevske akcije so srečanja kolednikov po posameznih škofijah, na katerih se koledniki posameznih župnij predstavijo in si tako izmenjajo izkušnje. Srečanja obiščejo tudi misijonarji, ki predstavijo sadove Trikraljevske akcije.

Namen trikraljevske akcije

Trikraljevska akcija ima pet glavnih namenov: oznanjevanje evangelija, obuditev tradicije, spoznavanje dežel in različnih kultur, vzgajanje za odprtost in solidarnost z drugimi in zbiranje prispevkov za projekte slovenskih misijonarjev.

Koledovanje nekoč in zdaj

Koledovanje je stara šega. Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem.