V tem prispevku vas ob današnji prvi obletnici začetka napadov skozi pričevanja Ukrajincev, Slovencev, duhovnikov … na kratko popeljemo skozi prve tedne vojne, ki je povsem spremenila dotedanji ustaljeni vsakdan Ukrajincev. Kdaj se bo življenje v tej več kot 40-milijonski državi, bogati z naravnimi viri, vrnilo v normalne tirnice? Odgovora na to vprašanje žal ne poznamo.

Zakaj ta narod ves čas trpi?

Ukrajinka Marjana Makarov, ki živi v Sloveniji, o tem, kako doživlja vojno in sprašuje Boga, zakaj to dopušča: »Žalostna sem. Niti ne želim govoriti o tem. Cmok se mi nabira, samo tlačim, ker sicer bom samo jokala. /…/ Strašno mi je. Zakaj ves čas Ukrajina trpi?! Tako bogata država, tako priden narod. Moji starši so pošteni, pridni ljudje, zakaj morajo ves čas trpeti?! Nikoli nimajo miru, nikoli!«

Marjana Makarov. FOTO: Arhiv Družine

Več preberite: Zakaj ta narod ves čas trpi?!

Kakšna je bila pot iz Ukrajine v Slovenijo?

Anže Jereb, ki je skupaj s svojo družino pobegnil iz Ukrajine v Slovenijo o tem, kako je potekala pot v Slovenijo: »Pot je bila zelo težka. Ob 6. uri zjutraj so nas 24. februarja zbudile eksplozije in sirene za letalske napade. Ves dan smo se spuščali v zaklonišče. Ker se z avtom zelo malo vozim, se mi je akumulator povsem izpraznil in mi ga je sosed malce napolnil. Vmes sem na Google Maps spremljal, kdaj bo manj zastojev, da bi zbežali. Ko pa so razglasili še policijsko uro, sem vedel, da moramo nemudoma zapustiti Kijev – ali pa bo še težje zbežati. Vzeli smo nekaj oblek, dokumente, zdravila in malo hrane za na pot. Otroka sta lahko vzela vsak nekaj igrač.«

Anže Jereb. FOTO: Osebni arhiv

Več preberite: »Med vožnjo sem imel le eno misel – spraviti družino na varno«

Slovenska dobrota 

Tri mamice, vsaka s po dvema otrokoma, so našle toplo zatočišče v prekmurski vasi Črenšovci pri Kolenkovih: »Čim prej bi se rade vrnile nazaj domov. Ne mislite, da smo nehvaležne. A želimo si, da se spopadi čim prej končajo, da bi se lahko vrnili domov.«

Daniel in Dragica sta gostoljubno sprejela Valentino, Inno in Liliio z otroki v svojem domu v Črenšovcih. FOTO: Karlo Smodiš

Več preberite: Obiskali smo ukrajinske begunce v Sloveniji in njihove gostitelje

Občudovanja vreden pogum

Kardinal Konrad Krajewski, prefekt Dikasterija za službo dejavne ljubezni, je bil, odkar je Rusija napadla Ukrajino, v Ukrajini večkrat tarča obstreljevanja, ko je razdeljeval humanitarno pomoč. Kardinal je nepoškodovan in nadaljuje svoje poslanstvo v imenu papeža Frančiška. »Ta kardinal ima jajca,« je neposreden ameriški katoliški časnikar John Allen.

»Ta kardinal ima jajca,« je neposreden ameriški katoliški časnikar John Allen. FOTO: Vatican Media

Več preberite: Kardinal Krajewski v Ukrajini: občudovanja vreden pogum!

Staršev se še ni dotaknil kot duhovnik

Ukrajinski župnik iz Metlike Ivan Skalivski je v pogovoru za spletno stran Družine delil svoje osebno doživljanje trpljenja, ki ga preživlja njegova domovina in rojaki. Ob začetku vojne je povedal: »Moja mama in oče me še nista objela kot duhovnika. Nisem se ju še dotaknil kot duhovnik. Nisem imel še mlade maše v domovini, domači vasi. Sami veste, kako je, ko ima novomašnik novo mašo doma, ko vsi pridejo. Tega jaz nisem imel in samo molim in prosim Boga, da vsaj še enkrat pred smrtjo vidim starše, da se objamemo in poljubimo.«

Ivan Skalivski, grkokatoliški župnik iz Metlike. FOTO: Osebni arhiv

Več preberite: Ukrajinski župnik iz Metlike: Staršev še nisem objel kot duhovnik

Nebesa je treba soustvarjati na Zemlji

Slovenka Mira Milavec, fokolarina (laikinja z zaobljubami, ki živi v skupnosti Marijinega Dela v Kijevu) o pomenu molitve in uporabi svojih rok in srca: »Molitev je pomembna, ampak Bog nam je dal tudi roke, tudi glavo in mislim, da od nas pričakuje, da jih uporabljamo. Računa na nas, da z njim tudi mi soustvarjamo nebesa tukaj na Zemlji. Skratka, On nas potrebuje cele.«

Mira Milavec s tradicionalnim pirhom. FOTO: Osebni arhiv

Več preberite: Slovenka v Kijevu: »Ukrajinci imajo neverjeten pogum«

»Viteška« pomoč slovanskim bratom

Fotograf Tamino Petelinšek je od 3. do 11. marca na poljsko-ukrajinski meji in v Lvovu dokumentiral življenje beguncev in razdeljevanje pomoči humanitarne organizacije Knights of Columbus: »Priznam sam pri sebi, da sem prvič izkusil slovanstvo kot bratstvo. V Ukrajini sem naletel na čisto slovenske obraze, z enakim pogledom na življenje in podobno govorico. Ko sem vklopil svoje poznavanje hrvaščine, sem razumel skoraj vse. Mnoge zgodbe in pripovedi.«

Kolumbovi vitezi v poljskem Radomu pakirajo hrano in higienske pripomočke, ki jih nato v Ukrajino vozijo vlačilci. (Radom, osrednja Poljska). FOTO: Tamino Petelinšek

Več preberite: Begunska kriza skozi objektiv fotografa Tamina Petelinška [FOTO]

Da te je strah, moraš imeti prostor in čas

Novinarka Karmen W. Švegl, dopisnica z nemirnih žarišč o strahu: »Ne da me ne bi bilo nikoli strah. Tega si ne znate predstavljati. Nimaš časa. Da te je strah, moraš imeti dovolj prostora in časa, da telo to procesira. Lahko v nekem trenutku odreagiraš nestrpno, panično, če ne veš točno, kaj narediti. A strah je občutek, ki se ga zaveš v trenutku, ko je nevarnost mimo. Mogoče sem kakšnih 12 ur, preden sem šla v Ukrajino čutila nelagodje, ker nisem vedela, kako bo. Ko si enkrat tam, greš korak za korakom, ne razmišljaš nazaj in naprej, ampak samo za dani trenutek. Greš s tokom.«

Karmen W. Švegl med poročanjem iz Kijeva. FOTO: Zajem zaslona

Več preberite: Vojna dopisnica Karmen W. Švegl: Nemogoče je, da se te ne bi dotaknilo