Advent nas čaka. »Nič novega nam ne poveš, koledar je vendarle jasen!« bi mi lahko rekli ob gornjem naslovu. Čas se kakor polna reka vali proti nam in v istem ritmu neizbežno odteka v zgodovino ali pa v pozabo. Lahko smo ga izpolnili s čim pomembnim, vrednim celo zgodovinskega, če ne vsaj osebnega spomina, ali pa smo ga za vedno zapravili in morda to celo obžalovali.

V to enakomerno pretakanje časa iz prihodnosti v preteklost smo postavljeni in povabljeni, da bi ujeli in živeli milostni čas novega adventa, ki je tik pred vrati in nas čaka. O, še mnogo več kot ponovni vstop v nov ciklus cerkvenega leta je pred nami. Pred našimi vrati je On, ki je »Alfa in Omega, on, ki je, ki je bil in ki pride, Prvi in Zadnji, začetek in konec« (prim. Raz 1,8; 22,13).

Trka pred vrati

In ta, »Vladar vsega«, ki stoji pred našimi, mojimi in tvoji-
mi … slehernimi vrati, pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k nje...