Kdo si bo nadel pas smrti?

Kanadski dramatik in pisatelj Larry Tremblay je v knjigi Nasad oranževcev razkril, kako vojni zločinci pod pretvezo novačijo otroke v samomorilska dejanja. Nerazdružljiva dvojčka Aziz in Ahmed je bomba, ki je ubila njune stare starše, izgnala iz brezskrbnega otroštva v središče samomorilskih napadov, vojnih zločinov, manipulacij, laži, smrti, maščevanja, poguma in strahu, bolečine in celo ponosa.

Eden od njiju si mora oprtati samomorilski pas, se raztreščiti v sovražnikovem taboru in tako maščevati smrt starih staršev. Kateri bo umrl »mučeniške smrti«, odloča oče. Izbran sin bo mučenik, ponos družine. Skrivnosti in manipulacije, lažne obljube, vzvišene besede, da ju je izbral sam Bog in da ju čaka raj, očeta napeljeta na izbiro, ki ji mati nasprotuje, saj bi z njo izgubila oba sinova. Tega pa ne more dopustiti, a njeno mnenje moža ne zanima.

Pred bralcem se postopoma razkrivajo razsežnosti vojnega zločinca, ki je v družino prinesel žalost, razdor, smrt. Otroka je izgnal iz raja nasada oranževcev, ki se ga bombe čudežno niso dotaknile in v katerem vsi iščejo spokojnost. Mati se v njem pogovarja z Bogom, dečka se igrata, oče pa je v njem videl svetišče in stik s svojimi starši.

Dramaturško pripovedovanje

V slogu pisanja se jasno odslikava avtorjev izostren čut za dramaturgijo: lirični monologi ob najhujših dilemah, živahni dialogi ob fabulativnih premikih in postopno razkritje skrivnosti, pri čemer pa se izogne najgrozovitejšemu prizoru, in to ne le na vojnem območju, temveč celo v gledališču. Hkrati pa se izogne določitvi kraja in časa zgodbe, da ne bi zunanja resničnost zaslepila sporočila, s tem pa se mu ni treba spuščati v odgovor na občutljivo vprašanje, kdo v resnici koga napada.

Kruta dilema v romanu in filmu

Podobna dilema, katerega otroka izbrati za žrtev, se je pojavila v romanu Williama Styrona Sophiejina odločitev, a z veliko razliko: tu odloča mati, otroka sta hči in sin, zgodba je predstavljena skozi materine oči, otrokova smrt ni pospremljena z lažnimi ideali. Kljub temu se pri obeh materah najdejo vzporednice: obe razmišljata, katerega otroka žrtvovati, da ne bi izgubili obeh. Oba romana postavljata ista vprašanja o vojni: Kaj sploh lahko o vojni pove nekdo, ki ni bil v središču njene uničevalne moči? Kdo se brani in kdo napada? Komu lahko verjamemo? Kaj se je v vojni resnici zgodilo? Kaj se na vojnih območjih v resnici dogaja vsak dan? Kakšne so posledice? Pisatelj noče podati končnih odgovorov, zavzema pa se za to, da žrtve dobijo glas, še posebej, če gre za največje in najbolj nedolžne: otroke.

Larry Tremblay je za roman Nasad oranževcev dobil prestižni nagradi Prix des libraires du Québec in Prix littéraire des collégiens. Ta roman je njegovo prvo delo, prevedeno v slovenščino. To nalogo je odlično opravil Jaroslav Skrušný. Ki v spremni besedi spregovori o samomorilskih napadih in analizira eksistencialno stisko družine, še posebej preživelega dvojčka. Je to Ahmed ali Aziz?