V zbirki Pretakanja je pri Založbi Družina izšel roman Nasad oranževcev, ki govori o dvojčkih Ahmedu in Azizu. S starši mirno živita, dokler ne ob nočni eksploziji umrejo njuni stari staši. Napoved vojne ne prinaša nič dobrega za njuno prihodnost.

Roman Nasad oranževcev je zgodba o dveh bratih, o nerazdružljivih dvojčkih, o podvojitvah, o nujno pripadajočih si dvojicah krivde in kazni, greha in odveze, kesanja in zamere, vojne in miru, videza in resničnosti, dobrega in zla, maščevanja in odpuščanja, stvarnosti in sanj, smrti in življenja, zgodba o večni dvojnosti človekovega dejanja in nehanja. O rajskem vrtu otroške nedolžnosti in hrepenenja ter o peklenskem breznu nasilja, ustrahovanja in bolečine obenem. Govori s Tamarinim jezikom lirične ubranosti s stvarstvom in božjim redom, ki mu vlada, nas hkrati lahko poetični ton nagovarja z zvijačnim zapeljevanjem velikega manipulatorja Sulajeda, ki posvečeni jezik poezije sprevrača v govorico laži in prevare. Pripoveduje o skrivnostnih vezeh, ki družijo in obenem ločujejo stvarno resničnost od njene izmišljijske, ludistične, histrionske odslikave in poustvaritve. Govori o svobodi in odgovornosti človekovih besed in dejanj, v realnem življenju na gledališkem odru. Še najbolj pa pripoveduje o tem, da sta Kajn in Abel kot neločljivo narojeni bratovski par od začetkov časov pa vse do danes neizogibna konstitutivna prvina in metafora naše izvorne condition humaine, naše vsakdanje človeške usode.

Iz spremne besede, ki jo je napisal prevajalec Jaroslav Skrušný