Kajti svetost je avantura, celo edina avantura je to. FOTO: arhiv Bohkov kotek



Kajti vselej pride ura svetnikov. Naša Cerkev je cerkev svetnikov. Kdor se ji približa z nezaupanjem, misli, da vidi sama zaprta vrata, ograje in okenca, nekakšno duhovno policijo. Toda naša Cerkev je cerkev svetnikov.

Kateri škof ne bi dal svojega prstana, mitre in palice, kateri kardinal svojega škrlata, kateri papež svoje bele obleke, svojih komornikov, svoje švicarske garde in vsega svojega imetja, da bi postal svetnik? Kdo bi ne hotel imeti moči za takšno avanturo? Kajti svetost je avantura, celo edina avantura je to. Kdor jo je enkrat doumel, je vstopil v sámo srce katoliške vere, začutil je v svojem umrljivem mesu vzdrhteti grozo, tako drugačno od smrtne, to je nadčloveško upanje. Naša Cerkev je cerkev svetnikov.

Pa kdo se še vznemirja zaradi svetnikov? Hoteli bi v njih videti starce z zvrhano mero izkušenj in politike, pa so večinoma otroci. Zakaj otroštvo je edino postavljeno vsemu nasproti. Zlobneži skomignejo z rameni in se nasmehnejo: kateri svetnik bi se lahko kaj dosti hvalil s cerkvenimi ljudmi? Ha! Kaj neki tukaj počno ti cerkveni ljudje! Zakaj hočejo, da bi imel dostop do najbolj junaških ljudi nekdo, ki je prepričan, da se do nebeškega kraljestva pride kakor do sedeža v Akademiji, s tem da si vse pridobiš na svojo stran? Bog Cerkve ni naredil zato, da bi svetniki uspevali. Širi naj le spomin nanje, da bi se skupaj z Božjim čudežem ne izgubil še hudournik časti in poezije. Naj kakšna druga cerkev pokaže svoje svetnike! Naša Cerkev je cerkev svetnikov!

Georges Bernanos
je pomemben francoski romanopisec 20. stol.
in eden največjih katoliških književnikov v svetovnem merilu.

Iz vsebine novembrske številke Magnificata:

• jutranje in večerne molitve,
• dnevna Božja beseda in duhovne drobtinice,
• svetniki z duhovnim poklicem v zrelejših letih;
• spremstvo v molitvi za rajne in pomoč pri zahvaljevanju za vse prejeto;
• na naslovnici mozaik Kristusa Pantokratorja, predstavlja Kristusa v slavi iz Hagie Sofije;
• na straneh Besede na gori nas Marko Rijavec spodbuja, da bi brate razumeli kot nekaj svetega in k pazljivosti, da jih ne bomo sodili;
• ob priliki o desetih devicah nam p. Janez Poljanšek odkriva: »Hočemo ali nočemo, zavedajoč se ali ne, življenje je naravnano k srečanju, da bi končno videli Njega, ki more zadovoljiti žejo po odnosu, o katerem srce sanja in ga išče.«;
• »Teden zaporov nam letos ponuja posebno priložnost, da se spomnimo svoje skupne izkušnje zaprtosti, izolacije, omejitve svobode in ponudimo svojo roko ljudem, ki so ujeti v stiski, ranjenosti, bolečini, pomanjkanju odpuščanja, v sovraštvu, jezi, strahu …« nam ponuja svojstven izziv v Misli za Gospodov dan ob dnevu ubogih Robert Friškovec.
_ _ _

*Več o reviji Magnificat TUKAJ.*