Je božič sploh lahko popoln, se vprašam, ko preberem zgornji naslov, ki je izhodišče mojega razmišljanja. Popolna je lahko le predstava v moji glavi, vse, kar se dejansko zgodi, pa je resničnost.

Najbrž je bil edini resnično popoln božič le tisti pred 2023 leti. Popoln v smislu tega, da je imel vse tisto, kar božič pač ima. Zaupljivo dekle, morda malo zbegano od vprašanj, na kakšen način bo udejanjeno rojstvo od Boga poslanega otroka, utrujeno od dolge poti, še bolj pa od popadkov. Fant, morda precej zbegan od morda še več vprašanj, kako neki naj, razočaran od zavrnitev nesočutnih ljudi, ravna z od dolge poti in popadkov utrujeno ženo, ki mimogrede ni noseča od 'bila je pri njem'. Hlev, votlina ali karkoli je že bilo tisto, kjer je svoje zavetje običajno našla drobnica. Jasli, najbrž ne postlane z mehkim mahom, temveč s kakšno suho slamo. Vonjave najbrž niso spominjale na cimet in vaniljo, ampak na najbrž ne redno počesane in skrtačene ovce in koze ter vse tisto, kar jim p...