Leta 1804 je na svetu živela milijarda ljudi. Leta 1927, torej čez 123 let, jih je bilo dve milijardi. Potem so se časovni presledki hitro krajšali. Čez 33 let (leta 1960) se je število svetovnega prebivalstva povzpelo na tri milijarde, štirinajst let pozneje (leta 1974) na štiri milijarde, leta 1987 na pet, leta 1998 na šest, leta 2010 na sedem, 15. novembra letos pa smo po izračunih Združenih narodov presegli mejo osmih milijard. Toda rast svetovnega prebivalstva se zdaj upočasnjuje. Zadnji izračuni kažejo, da bo leta 2050 na Zemlji živelo 9,7 milijarde ljudi, v osemdesetih letih tega stoletja naj bi jih bilo 10,4 milijarde, potem pa bo število začelo upadati.

Daljše življenje, nižja rodnost

Na rast prebivalstva močno vpliva podaljševanje življenjske dobe. Otroci, rojeni leta 2019, naj bi v povprečju živeli 72,8 leta, leta 1990 pa je bila pričakovana življenjska doba približno devet let krajša. Zdaj je desetina svetovnega prebivalstva starejša od 65 let, leta...