Starši vsak dan porabimo ogromno energije, ko vztrajamo, da otrok naredi določene stvari, ki mu niso prijetne. Včasih ne gre brez graje. In ko nam zaradi tega otrok očita, da ga nimamo radi, mu zatrjujemo, da je ravno nasprotno res.

»Moj sin, ne zaničuj Gospodove vzgoje in ne omaguj, kadar te graja. Kogar namreč Gospod ljubi, tega vzgaja, in tepe vsakega sina, katerega sprejema.« (Heb 12,5-6)

Nekateri hočejo s tem citatom legitimirati fizično kaznovanje. Gre za napačno tolmačenje. Starozavezni Pridigar ne pravi, da nas Bog »tepe«, temveč da nas »opominja«. Morda mi tako čutimo. A Jezus ni nikoli nikogar tepel. Apostol hoče Hebrejce spodbuditi k zaupanju, da nas Bog vzgaja tudi s tem, ko dopušča preizkušnje, krivice in težave, ker nas tako vzgaja kot oče svoje otroke, ker nam hoče dobro.