Narodni muzej: razstava o turškem uničenju trga Gutenwerd
Narodni muzej: razstava o turškem uničenju trga Gutenwerd
Kdo je bil skrivnostni Gerloh iz Gutenwerda, današnjega Otoka pri Dobravi, arheološkega najdišča ob reki Krki v občini Šentjernej? Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so tam izkopali? To so vprašanja, ki so jih v Narodnem muzeju Slovenije izpostavili na razstavi Nekoč je bil Gutenwerd, o raziskovanju opuščene srednjeveške naselbine ob reki Krki.
Edina še stoječa stavba na območju nekdanjega naselja je cerkev
Na lokaciji arheološkega najdišča Otok pri Dobravi je v srednjem veku obstajal trg Gutenwerd, ki je nastal kot urbano in upravno središče na dolenjski posesti bavarske škofije Freising. Leta 1251 se prvič omenja z oznako trg (forum). V začetku 13. stoletja je v njem delovala kovnica denarja, imel je mitnico, grad in lastno upravo s sodnikom. V drugi polovici 14. in 15. stoletju je Gutenwerd doživel gospodarski upad, opuščen pa je bil po uničevalnem napadu Turkov leta 1473, ki so naselbino požgali, ljudi pa ubili, zažgali in odgnali v suženjstvo. Edina še stoječa stavba na območju nekdanjega naselja je cerkev sv. Nikolaja (Miklavža) s pokopališčem.
Pismo o turškem uničenju Gutenwerda leta 1473
Na razstavi je Gutenwerd predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki. Srednjeveški trg Gutenwerd je bil povezan z bavarsko škofijo Freising. 3. novembra 1473, pred 550 leti, je freisinški škof Ivan IV. Tulbeck napisal pismo tirolskemu vojvodi Sigmundu Tiroskemu. V njem je poročal o škodi, ki so jo Turki tisto poletje povzročili njegovim posestim na Kranjskem, posebej o uničenju trga Gutenwerda v gospostvu Klevevž (Klingenfels): »Turki /.../ so posest Klevevž povsem uničili in opustošili /.../ zavzeli so trg Gutenwerd z močnim napadom in vse, ki so bili v njem – ocenjuje se, da je bilo tri tisoč duš – ubili, požgali ali odpeljali v sužnost /.../«.
Pismo, ki ga hrani Tirolski deželni arhiv v Innsbrucku, je izjemen zgodovinski vir in izhodišče zgodbe o odkritju opuščene srednjeveške naselbine po imenu Gutenwerd. To trško naselje, ki je stalo v okljuku reke Krke med vasema Dobrava in Drama ob današnji cesti iz Škocjana v Šentjernej, so imeli v lasti škofje iz Freisinga na Bavarskem. Nastalo je verjetno v 12. stoletju in doseglo svoj razcvet v 13. in 14. stoletju, nato pa, posebej po nastanku habsburškega Rudolfswerda, današnjega Novega mesta, izgubilo svoj pomen. Po napadu Turkov si ni nikoli več opomoglo in je kot trg prenehalo obstajati. Kar je ostalo vrednega, so odnesli okoliški prebivalci, pogorišča in razvaline sta počasi prekrila rastje in pozaba. Le cerkev sv. Nikolaja s pokopališčem se je ohranila in ob njej kakšna hiša. Na prostoru nekdanje naselbine, zdaj imenovanem Otok, so nastali travniki in njive, ljudje so imeli tam posesti in od njih plačevali dajatve. Staro ime kraja se je pozabilo, ohranila pa se je zgodba o zakladu.
Od kod izvira ime Gutenwerd
Otok pri Dobravi se je v preteklosti imenoval Gutenwerd; v nemščini Werd pomeni otok, v srednjem veku je bila to oznaka za naselbino na rečnem otoku ali v okljuku reke. To velja za Rudolfswerd – Novo mesto – in še vrsto krajev v nemškem prostoru. Guten (nemško gut pomeni dober) bi lahko pomenilo dobro lego, to je gospodarsko in strateško ugodno lokacijo ob reki, ki jo je bilo mogoče prečkati.
Gutenwerd je zrastel ob reki Krki na današnjem Šentjernejskem polju. Njegova geografska lega je tržanom nudila veliko naravnih virov za gradnjo, prehrano in trgovino. Poleg reke so trg obdajali polja, travniki, pašniki, njive, ribniki in sadovnjaki. Severno in vzhodno stoji Krakovski gozd, v katerem rastejo številne drevesne vrste in je dom mnogim živalskim vrstam. Od tod in iz drugih gozdov so pridobivali les hrasta, topola, gabra, vrbe in krhlike ter lovili divjad.
V Gutenwerdu so kovali svoj denar
Kje natančno je ležal Gutenwerd, raziskovalci niso vedeli, vendar so v arhivih našli precej dokumentov o tem trgu, v njih pa omembe njegovih prebivalcev, sodnika, mitnice, broda, župnijske cerkve. Numizmatiki so v novčnih najdbah odkrili srebrnike, ki jih je v prvi polovici 13. stoletja po vzoru breških pfenigov kovala kovnica v Gutenwerdu; nekateri so nosili napis GUTENWERT. Zgodovinar Ferdo Gestrin je spodbudil arheologe Narodnega muzeja v Ljubljani, naj ga poiščejo. Ti so v letih od 1967 do 1984 pod vodstvom Vinka Šribarja na ledini Otok pri Dobravi odkrili lokacijo srednjeveškega trga in raziskali njegove ostanke, izkopavali pa so tudi v cerkvi sv. Nikolaja. Narodni muzej Slovenije hrani okoli štirinajst tisoč najdb s tega najdišča, večinoma sicer odlomkov, a tudi raznovrstnih predmetov iz različnih materialov, predvsem iz keramike, pa iz različnih kovin, kamna in stekla ter nekaj posamičnih iz kosti, roževine, lesa in usnja.
Iz »drobcev« so arheologi sestavili zgodbo o nekdaj cvetočem Gutenwerdu
Več kot sto pisnih virov omenja Gutenwerd, vsi ga postavljajo v 11. stoletje. Najnovejše naravoslovne analize, ki jih zadnja leta uporabljajo v arheologiji, so ovrgla predpostavko, da bi bila tu slovanska naselbina že v 11., oziroma še prej, v 10. stoletju.
Čeprav so arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi večinoma res odlomki ali deli predmetov, navadno iz povsem vsakdanjih in manj dragocenih snovi, pa dokumentirajo zelo raznovrstno podobo življenja v srednjeveškem Gutenwerdu.
Za izginulo Kronovo še vedno ne vedo, kje je bilo
Pred tremi leti je Gutenwerd za stroko postal znova zelo aktualen. Razstava sooča stara in nova spoznanja o tej srednjeveški naselbini trškega značaja. Obiskovalci si lahko ogledajo interaktivno razstavo z okoli 600 predmeti, ki jih hrani Narodni muzej, del gradiva so posodili drugi slovenski muzej in Narodni (Zemaljski) muzej Bosne in Hercegovine. Razstava je oblikovno zasnovana na prvinah gledališke scenografije, tako da poustvarja pravo srednjeveško okolje, kjer je nekoč vrvelo od ljudi.
Razstava pripoveduje o prebivalcih nekdanjega Gutenwerda: kje so živeli, kakšne hiše so gradili, s čim so se preživljali, kaj vse so znali izdelovati, kakšne igre so se igrali. Govori pa tudi o pokrajini ob reki Krki in njenih urbanih naselbinah: dve sta preživeli do danes, Kostanjevica na Krki in Rudolfovo – Novo mesto, dve pa sta skoraj utonili v pozabo, Gutenwerd in Kronovo (za njegovo natančno lokacijo še vedno ne vedo).
Drobne najdbe govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi
Dr. Tomaž Nabergoj iz Narodnega muzeja Slovenije, vodja projekta razstave, pojasnjuje, da drobne najdbe govorijo o vsakdanjih opravilih ljudi, npr. ostanki kamnitih ročnih mlinov (žrmelj) o mletju žita, brusni kamni o brušenju nožev, šil ali škarij, preproste glinene lojenke o osvetljevanju prostorov, železne podkve o uporabi konj (in tudi volov) za ježo oziroma vleko. »Nekateri predmeti označujejo bivalni standard ljudi, posebej keramične pečnice kot deli peči (ki jih vsaka hiša ni premogla) ali črepinje namiznega steklenega posodja, gotovo uvoženega in že zato dragocenega. Spet drugi pričajo o razvedrilu v prostem času, npr. koščen igralni žeton, ali o otroški igri, posebej glinena konjička, značilna za srednjeevropski prostor. O glasbi lahko nekaj sklepamo po primerku železnih drumlic, preprostega instrumenta, a z bogato kulturno zgodovino. Ohranilo se je okoli 10.000 odlomkov posodja, a hkrati le kakšnih deset celih posod. Raziskave izbranih kosov srednjeveške keramike in vzorcev gline iz današnjih glinokopov ob Krki pa kažejo, da je očitno šlo večinoma za lokalne vire in s tem izdelke domačih delavnic.«
Načrtujejo neinvazivne raziskave Gutenwerda
Urbanistični načrt naselbine je znan le v grobem, saj je bilo izkopane razmeroma malo površine najdišča. Prav to je eden glavnih izzivov za nadaljnje raziskave, ki jih želijo arheologi izvesti v prihodnjih letih, predvsem s sodobnimi neinvazivnimi metodami, kot so geofizikalne meritve, s katerimi je moč prepoznati strukture pod površino današnjih travnikov in njiv, ne da bi posegali v arheološki zapis, in pa uporaba lidarske metode – laserskega skeniranja površja iz zraka. Že zdaj pa so zelo obetavni rezultati omenjenih naravoslovnih analiz.
Dr. Tomaž Nabergoj: »V tem pogledu so zelo pomembne tri nove radiokarbonske C14-datacije organskih ostankov z izkopavanj, saj so pokazale nekaj mlajšo starost določenih struktur in objektov, kot sta t. i. zemljanka in ena od dveh izkopanih strojarskih jam. Z obdelavo podatkov in najdb v muzeju ter z upoštevanjem ohranjenih pisnih virov in zemljevidov iz novega veka oziroma iz 19. stoletja smo lahko bolje osvetlili tudi dogajanje na območju Otoka pri Dobravi 'po Gutenwerdu', to je po uničenju naselbine leta 1473. Življenje po takratnem napadu osmanskih Turkov ni povsem prenehalo, kar sta sicer že vedela dr. Vinko Šribar in dr. Vida Stare, posebej zaradi nekaterih ohranjenih grobov v cerkvi sv. Nikolaja še iz 16. stoletja. To poleg nove radiokarbonske datacije enega od grobov potrjujejo raznovrstne novoveške najdbe z območja naselbine, tako lončenega posodja in pečnic kot tudi kovinskih predmetov.«
Kaj so kuhali v srednjeveškem Gutenwerdu?
Katja Špec, arheologinja in soavtorica razstave, je opisala eno od raziskav: »Na Institutu Jožef Stefan so izvedli analize organskih ostankov v vzorcu lončenine. Rezultati analiz so pokazali prisotnost mlečne maščobe prežvekovalcev. Gre torej za posodo, iz katere so prebivalci Gutenwerda jedli kislo mleko, mlečne kaše, žgance, močnike in sirove juhe. Ne vemo pa, ali je bilo goveje mleko ali mleko drobnice. To bi morda lahko pokazale natančnejše analize v prihodnosti,« pove.
Filmski prikazi različnih srednjeveških obrtnih dejavnosti
Na razstavi so predstavljene raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinski dokumenti, tudi faksimile pisma freisinškega škofa Ivana IV. Tulbecka vojvodi Sigismundu Tirolskemu – o uničenju Gutenwerda po napadu Turkov leta 1473. Številne upodobitve iz sočasnih likovnih virov so razstavljene skupaj z replikami predmetov, denimo žrmelj, za boljšo predstavo so na ogled rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic.
Obiskovalci si lahko ogledali tudi filmske prikaze različnih srednjeveških obrtnih dejavnosti in kratke filme, med njimi arhivske posnetke arheoloških izkopavanj Gutenwerda iz šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki jih hrani Televizija Slovenija, in igrano filmsko zgodbo Gutenwerd. Izginulo mesto.