29. avgusta 1946 je vojaško sodišče v Ljubljani v procesu »proti vojnim zločincem in izdajalcem: Leonu Rupniku, Erwinu Rösenerju, Gregoriju Rožmanu, Mihi Kreku, Milku Vizjaku in Lovru Hacinu« v odsotnosti obsodilo ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana na 18 let zapora s prisilnim delom, izgubo političnih in državljanskih pravic ter zaplembo celotnega premoženja. Sodišče je Rožmanu očitalo, »da se je neposredno po okupaciji stavil v odkrito službo italijanskega in kasneje nemškega okupatorja ter je sam kakor tudi njegov škofijski dvor postal center zbiranja in izdajalskega delovanja združenih kvizlinških elementov v Sloveniji ves čas sovražne okupacije«.

Sodni proces je z orkestriranimi časopisnimi članki, neposrednim prenosom po zvočnikih pred sodiščem, selektivno izbiro prič in ostalimi montažnimi vložki bolj kot na sodno razpravo spominjal na kak resničnostni šov. Tožilstvo se niti ni potrudilo, da bi škofu Rožmanu dokazalo njegovo osebno krivdo, ampak mu je v p...